Janša: Naše plače in pokojnine bi bile lahko za tretjino višje, če ne bi bilo novih obrazov

Datum:

“Več kot dve desetletji imamo v Sloveniji poskus novih obrazov. Nekoga se kar razglasi za vrhunskega menedžerja ne glede na to, ali je to res ali ne. Na to pa se veže velikanska pričakovanja, kaj vse se bo zgodilo čez noč. Iz vseh vetrov se nabere kandidate, ki se prvič srečajo, ko so izvoljeni, in to enostavno ne deluje”, je v nedavnem intervjuju na VTV Vaši televiziji izpostavil predsednik SDS Janez Janša in ob tem opozoril, da je vendarle voditi državo ali vlado zahtevneje kot voditi katero koli podjetje.

                   

Na samem začetku oddaje Dober večer, g. predsednik je nekdanji premier Janez Janša pojasnil, čemu je ob 35-obletnici delovanja izjavil, da stranka SDS predstavlja najuspešnejši politični projekt v samostojni Sloveniji. Kot je dejal, je SDS edina slovenska parlamentarna stranka, ki obstaja več kot en sam mandat in ima več kot deset poslancev.  V teh 35 letih je bilo po njegovih besedah v veliki meri prisotno obdobje rasti in stabilnosti. “Za vsak politični prostor, za vsako državo, vsako skupnost, za družino, če hočete, je stabilnost nekaj, kar omogoča tako mirno življenje kot tudi napredek in razvoj.”

Članstvo v zadnjih petih letih se je močno povečalo in pomladilo
V zvezi s trendi gibanja v članstvu je povedal, da je bil največji priliv v stranko, potem ko so že imeli vlado in jim ni uspelo sestaviti nove. Prišli so namreč v stranko ljudje, ki so bili zadovoljni z njihovim preteklim delovanjem in so sprejeli odločitev, da nekaj tudi sami naredijo in postanejo del stranke. “Največji osip, zelo težko obdobje je bilo pred nekaj leti, predvsem v prvem letu covida, ko je veliko naših članov umrlo, predvsem tistih, ki so bili v stranki od samega začetka. Tukaj so tudi leta,” je pojasnil in dodal, da se je članstvo v zadnjih petih letih močno povečalo in tudi pomladilo. “Stranka ima danes bistveno več članov, kot jih je imela pred petimi leti. V lanskem letu se nam je pridružilo okrog 1500 novih članov, kar je večja številka, kot je vseh članov v novih strankah,” je bil jasen.

Ljudje avantur ne nagrajujejo
Temeljni pogoj stabilnosti stranke po njegovih besedah je, da ima svoje jedro. Prav tako je pomembno, da se širi. “Za SDS je od samega začetka, ko smo postavili trdne temelje, značilno, da bo to stranka, ki se bo širila, ne pa da se bo pomikala iz leve na desno ali iz desne na levo, kar se je dogajalo nekaterim strankam,” je izpostavil in dodal, da so ostali, kjer je njihovo jedro in se širi organsko. “Če se stranka premakne iz zastopanja interesov ali vrednot članstva, ki ga trenutno ima, čisto drugam, mogoče dobi nekaj novega članstva, izgubi pa bistvo”, je pojasnil in dodal, da ljudje običajno ob takšnih premikih teh avantur ne nagradijo, vedno raje se namreč voli original, ne pa kopije.

Foto: posnetek zaslona VTV

“Mi smo smo Slovenska demokratska stranka, kar pomeni, da smo demokrati, demokrati znotraj slovenskega nacionalnega prostora in slovenske države in smo dolžni zastopati interese te države, volivcev, Slovencev, slovenskega naroda. Tega mi ne skrivamo,” je med drugim povedal in dodal, da se ravnajo po načelu, ki ga je verjetno najbolje izrazil pokojni Boris Pahor, ko je dejal, da je treba spoštovati druge, različnost nas tudi bogati, ampak preden rečeš, da hočeš biti prijatelj z drugimi, moraš vedeti, kaj si in se znati predstaviti. V zvezi s političnim angažmajem ljudi je povedal, da je bil ta še posebej slab po gospodarski in finančni krizi ter po tem, ko so leta 2014 ukradli volitve. “Takrat je bilo kar nekaj let, ko je veliko ljudi mislilo, kar pa je nenazadnje pokazala tudi volilna udeležba 2014, da se ne splača več angažirati, da se tako ne bo nič spremenilo, še posebej del mlade generacije se je umikal v zasebnost,” je pojasnil in dodal, da se sedaj trend spreminja in da je čedalje več mladih.

Celo na listi za evropske volitve sta se znašli predstavnici podmladka SDS. “To je generacija, ki obeta,” meni.

Logar je bil izvoljen v okraju z močno bazo podpornikov SDS
V nadaljevanju pogovora je bilo govora o odločitvi IO SDS, da se poslancem poda v podpis zavezo, da bodo do konca mandata delovali v okviru SDS in kot člani SDS. Kot je povedal Janša, je ta ideja nastala znotraj poslanske skupine, in sicer potem ko je poslanski kolega Anže Logar v nekem intervjuju dejal, da bo v državnem zboru zastopal interese ali stališča Platforme sodelovanja, torej društva, ki ni šlo na volitve in zaenkrat še ni stranka. “Tisti, ki smo bili izvoljeni na listi te stranke, smo dolžni zastopati volivce na podlagi programa, ki smo ga takrat predstavljali.” Prav tako je spomnil, da Logar ni bil izvoljen v domačem okraju za Bežigradom, ampak v Šentjoštu in okolici, kjer ima stranka bistveno močnejšo volilno bazo. “Zelo težko v proporcionalnem volilnem sistemu nekdo reče, da je poslanec samo zaradi tega, kar je on prispeval ali ker so njega volili. Nihče v našem volilnem sistemu ni neposredno izvoljen”. Janša meni, da bi bilo boljše, če bi Slovenija imela dvokrožni večinski volilni sistem, kar pomeni, da bi volivci v nekem okraju izvolili nekoga v parlament šele s tem, da bi dobil večino glasov v tem okraju. S tem bi namreč imeli stabilnejše vlade, prišli pa bi tudi do kakovostnejše sestave državnega zbora, ki smo ji sicer priča danes.

Voditi državo ali vlado je bolj zahtevno kot voditi katero koli podjetje
V zvezi z aktualnim stanjem je povedal, da imamo več kot dve desetletji poskus novih obrazov. “Nekoga se kar razglasi za vrhunskega menedžerja ne glede na to, ali je to res ali ne. Na to pa se veže velikanska pričakovanja, kaj vse se bo zgodilo čez noč. Iz vseh vetrov se nabere kandidate, ki se prvič se srečajo, ko so izvoljeni, in to enostavno ne deluje. Če bi bili vsi idealni, bi potrebovali dolgo učno dobo, ki je nobena vlada nima. Pa običajno niso vsi idealni, še posebej v tej sestavi ne,” je pojasnil in pristavil, da sicer celo zelo težko govorimo o novih obrazih. “Gre za garnituro recikliranih novih obrazov, v aktualni vladi imate namreč dva nekdanja predsednika vlade in kup ljudi, ki so bili v vseh možnih strankah.”

Foto: posnetek zaslona VTV

Ime Gibanje Svoboda je po njegovih besedah po restrikcijah, ki jih je prinesel covid, za marsikoga dobro zvenelo, na ta način je bilo možno tudi priti do 40 poslancev. “Ni pa možno vladati na enak način, ker voditi državo ali vlado je bolj zahtevno kot voditi katero koli podjetje. To ni samo neka dejavnost, prodajanje energije, nekih števcev, je kompleksna stvar, odgovoren si za življenje in smrt, vsak dan se zgodi 1000 stvari, na katere moraš reagirati”, je med drugim povedal. Tukaj je po njegovih besedah ta garnitura padla na izpitu. “Velika so trenja med tremi koalicijskimi strankami znotraj samih strank, najkasneje naslednjo pomlad bo šla Slovenija na predčasne volitve, ker se bo enostavno pokazalo, da pač ne gre naprej.” Janša je povedal, da bodo vmes verjetno še menjali aktualnega predsednika vlade. “To je že taka javna govorica. Na ta način se da malo podaljšati mandat, ne moreš pa popraviti strukture. Tukaj pa je struktura tista, ki predstavlja problem,” je bil jasen.

“Naše plače bi bile lahko za tretjino večje, pa pokojnine tudi, če ne bi bilo teh eksperimentov,” je prepričan.

Pogovor je nanesel tudi na avgustovske poplave. Izpostavil je prepričanje, da reakcija takoj po šoku, če govorimo o samem sistemu zaščite in reševanja tudi s strani vlade, ni bila slaba. “Pokazalo se je da imamo odporen, robusten sistem, ki seveda temelji na občinah, županih, gasilcih, na nas samih. Reakcija v prvih tednih je bila dobra. Do izraza je prišla zavest, da je treba stopiti skupaj”, je povedal in dodal, da je bilo problematično ukrepanje po tistem, ko se je vlada najprej zapletla v birokratske vrtince priprav zakonodaje in ukrepov. “Že po dobrem mesecu je nastal velik razkorak med tem, kar se je ljudem obljubljalo, in med tem, kar se je dalo,” je spomnil. Slišalo se je namreč obljube 100 novih montažnih hiš na mesec, pri čemer nekateri še danes ne vedo, ali bo potrebna selitev.

Janša je spomnil, da so v prejšnjem mandatu veliko postopkov, posebej pri umeščanje objektov v prostor, skrajšali, pa jih je ta vlada s famoznim zakonom, napisanim na ulicah, vrnila nazaj. Šli so namreč v brisanje protibirokratskih ukrepov. Meni, da bo na tem področju še veliko dela. “Potrebno je zgraditi zadrževalnike, urediti in očistiti struge. Pristojnost za vsaj manjše vodotoke je treba prenesti na občine,” je prepričan. Tako ne bo mogel noben koncesionar zaračunati urejanja struge, ki ni bilo opravljeno, ker se bo to videlo.

Treba bo potegniti nekaj zavor, da bo evropsko gospodarstvo konkurenčno
Janša je izrazil podporo za gradnjo drugega bloka jedrske elektrarne. Po njegovih besedah je iluzija, da bi Evropa prišla na brezogljično oziroma nizkoogljično družbo brez jedrske energije. “Ta iluzija je, hvala Bogu, pokopana, so pa še posamične države, ki temu nasprotujejo. Sedaj je interes za gradnjo jedrskih elektrarn velik, vrste vse daljše, cene se dvigajo zaradi velikega povpraševanja. Potrebno je zagotoviti cenovno dostopno oskrbo z energijo tudi v tem času, zato hitri prehodi ali opuščanje premoga, kot so bili začrtani marsikje, najbrž ne bodo tekli po predvidenih časovnicah,” je poudaril in dodal, da čeprav bo prej ali slej prestrukturiranje potrebno, mora biti to razumno.

Ključ do streznitve je v Bruslju
Zaradi hitrih obljub, kako se bomo znebili premoga, dizla, in zaradi načina, s katerim smo se tega lotili (kuponi CO2), je davek po njegovih besedah plačala evropska industrija, ki se sooča s precejšnjim zaostankom (kaže se v napovedih gospodarske rasti, padcu industrijske proizvodnje v Nemčiji). Ob tem je navedel primer, da je lani na Kitajskem cena kilovata električne energije znašala 5 centov, v ZDA 12 centov, pri nas v Evropi pa je bilo povprečje 20 centov. “Zdaj pa naj bo industrija, ki potrebuje veliko energije, konkurenčna. Potem se tudi ne vlaga v razvoj, inovacije, stiska se pri plačah, to pa srednjeročno pomeni, da boš začel zaostajati,” je problematiziral Janša, ki meni, da je treba potegniti nekaj zavor, da bo evropsko gospodarstvo konkurenčno, da se bo šlo v zeleni prehod s tempom, ki je razumen, ki prinaša koristi, ne pa škode. “Da ne bodo imeli koristi predvsem tisti, ki trgujejo s CO2 kuponi”. Ker med drugim Šalečani zahtevajo nižje cene, da cena kuponov ne bi bila všteta v ceno toplotnega ogrevanja, je Janša v zvezi s tem poudaril, da tega ni mogoče spremeniti le na Občini Velenje ali na Gregorčičevi. “To so evropska pravila, ki jim je država zavezana, drugače so sankcije. Zato je tako pomembno, da se gre na evropske volitve in voli trezno,” je izpostavil in dodal, da je ključ do streznitve v Bruslju. “Slovenija voli 9 poslancev v Evropski parlament, lahko so to ključni glasovi.”

Ker so napovedali umirjenje inflacije, je v zvezi s tem Janša pojasnil, da se inflacija umirja zaradi različnih razlogov. “V Sloveniji smo začeli slaviti prezgodaj,” je prepričan, merjenje v začetku leta je bilo v veliki meri povzročeno z razprodajami. “Gre za enkratni dogodek, zato smo imeli nato spet dvig. Še vedno imamo precej nadpovprečno inflacijo kot drugod v Evropi. Takoj ko je inflacija več kot 2-odstotna, zažira v blaginjo, mi pa imamo inflacijo, ki je še enkrat višja,” je pojasnil.

Do afere sodna stavba prišlo zaradi zlorabe sistema
V zvezi z afero sodna stavba je pojasnil, da je do nje prišlo, ker sistem ni deloval. “To, da ti prerazporediš milijone iz sredstev za naravne nesreče za nakup neke podrtije, ki si je nihče ne ogleda, ne naroči lastne cenitve. Tega sistem ne omogoča, to je možno samo ob zlorabi sistema.” Janša je pojasnil, da preden finančni minister prerazporedi milijone iz postavke, ki je zelo aktualna, o tem vpraša predsednika vlade. Tudi če se to po njegovem ne zgodi, ko je to na seji vlade, tudi če je dopisna, 20 ministrstev sodeluje in glasuje, ta ministrstva imajo kabinet, strokovne službe, pravnike, gradivo se pregleda, preden minister glasuje. “Meni se zdi nemogoče, da je 20 sistemov “falilo”. Predsednik vlade ima poleg tega kabinet, kjer imaš strokovne sodelavce za pregled gradiva za vsako področje, ki pride na vlado. Tudi če je prej usklajeno, se to prebere in opozori predsednika vlade, če je kaj narobe, preden skliče takšno sejo,” je pojasnil in dodal, da je res polno varovalnih mehanizmov. Tukaj pa je šlo dvakrat čez vlado, najprej so prerazporedili sredstva, odobrili nakup, sedaj ni odgovoren nihče: ne premier, ne finančni minister, ne ministrica, ki je podpisala. “Če bo slovenska javnost to kupila, potem se bodo Litijske dogajale naprej.”

Foto: posnetek zaslona VTV

V luči stavkovnega vala je Janša izpostavil, da je v javnem sektorju veliko delovnih mest. Veliko je takih, ki garajo in imajo prenizke plače. Veliko pa je takih, ki za tisto, kar naredijo, dobijo preveč. “Veliko je nesorazmerij v obeh smereh. Tega znotraj enotnega plačnega sistema ni možno rešiti. So dela, ki so kompleksna, so poklici, kjer je dvajset razredov premalo, nekje je dovolj pet razredov,” je poudaril in spomnil, da se je s sprejetjem aneksov v preteklosti privedlo do točke, ko je iz plačnega sistema nastal neenoten plačen sistem. “Vlada tukaj nima denarja, da bi vse rešila na način, da se vsem dvigne. Kar je najlažje narediti. Tu gre za sredstva, ki jih slovenske javne finance niso sposobne zagotoviti.” Ni optimist, da bo prišlo do rešitve. Dotaknil se je tudi stavke zdravnikov in spomnil, da vlada ni izpolnila dane obljube.

V zvezi z nezadovoljstvom kmetov, ki nasprotujejo gradnji suhih zadrževalnikov, je pojasnil, da so vlado opozarjali, da je ustavno sporno, da se kar razlasti nekoga, ker bo tam zadrževalnik. Meni, da je razlastitev nepotrebna, če kaj, bi bilo potrebno plačilo odškodnine. “Kmet vidi, koliko mora delati, koliko je proizvodni strošek hrane in cena na policah. Težko razume, od kod ta razlika. To je v Sloveniji problem,” je izpostavil in spomnil, da je evropska kmetijska politika gledano za nazaj eden velikih uspehov. Včasih je bila namreč velika lakota, SKP je Evropo rešila lakote. “A se je sčasoma tako zbirokratizirala,” je izpostavil in dodal, da so mu to povedali kmetje, ki so protestirali v Bruslju. Povedali so mu, da polovico časa porabijo za izpolnjevanje obrazcev. “Slovenci pa še vedno kaj svojega dodamo. Sredstva, ki jih Slovenci dobivamo, ki smo jo izpogajali za kmetijsko politiko, niso majhna, so pa postopki dolgi, zadeve pridejo pozno. Ministrica se je menjavala, uradniki ne delajo potem ravno s polno paro.”

Janša je spregovoril tudi o migracijah in povedal, da so migracije, ki jih povzročajo vojne, drugo migracije, ki so vedno bile, ko so ljudje iz manj razvitih delov planeta poskušali priti tja, kjer se živi bolje. “Prek Sredozemlja in Balkanske poti prihajajo mladi, za boj sposobni moški. Namesto da bi doma urejali razmere, so šli na Zahod, kjer vedo, da so socialne podpore višje kot denar, ki bi ga prejeli, če bi tam delali,” je izpostavil in opozoril, da Evropa nima prostora za teh stotine milijonov ljudi, ki bi se želeli v Evropo. Evropa je po njegovo dolžna z razvojno pomočjo pomagati. Meni, da Slovenija pomaga več kot zadosti. Čeprav je EU sprejela nekaj aktov, ki bolj varuje naše zunanje meje, pa te niso nepropustne. Več bi se moralo delati na tej nepropustnosti zunanje meje EU. “Pri nas bi morala biti politika drugačna. Če premier reče, da se nelegalne migracije reši tako, da se jih naredi za legalne, ljudje to slišijo in razumejo kot vabilo. Sedaj se išče nove migrantske centre po Sloveniji, ljudje se upravičeno upirajo.”

Razlogov za budnico je več
21. marca je Janša napovedal budnico. Razlogov za to je več. Tako Litijska, ki je javnost šokirala, še večji šok pa bi moral biti zaradi 170 milijonov, ki jih bomo dali za obnovo železniške postaje na Jesenicah. “Pa to ni edina železniška, za katero želijo porabiti veliko milijonov. Nek lobij je tukaj zmagal. Mi smo zagotovili denar za negovalne bolnišnice, to je naenkrat v drugem planu ali celo prerazporejeno, namesto tega gradimo zlate železniške postaje. 30 domov za ostarele lahko naredite, ki jih bolj potrebujemo kot zlate školjke na neki železniški postaji, lahko naredite športne dvorane, obvoznice … Stvari so nerazumne, zato budnica,” je bil jasen Janša.

Slovenci smo po Janševih besedah dokazali, da znamo stopiti skupaj, da smo trdoživi v razmerah, ki so neprijazne. Naša odgovornost pa je sedaj tudi širša. “Velikokrat se govori mi in Evropa. Mi smo Evropa, mi smo odgovorni tudi za odločitve, ki se sprejemajo v Bruslju in moramo biti dovolj samozavestni, da si upamo povedati svoje stališče, ne da samo kimamo,” je zaključil.

Ž. N.

Sorodno

Zadnji prispevki

Izraelsko sodišče je razsodilo, da se morajo tudi ultraortodoksni judje priključiti vojski

Izraelsko vrhovno sodišče je danes odločilo, da morajo obvezen...

Challe Salle povedal nekaj krepkih na račun Zlatka Čordića

Na slovenski hip hop sceni je resnično vroče. Raper...

Orban in Melonijeva se znotraj Evropskega parlamenta ne bosta povezala

Italijanska premierka Giorgia Meloni je na srečanju v ponedeljek...

[Foto] Koga vse je ujel fotografski objektiv na državni proslavi

Osrednje državne proslave na Kongresnem trgu v Ljubljani, s katero...