[Anketa] Kar tri četrtine anketirancev ne verjame vladi, da se cene osnovnih živil znižujejo

Čeprav vladni podatki navajajo, da se cena košarice izbranih osnovnih živil že nekaj mesecev znižuje, pa podatki Statističnega urada RS kažejo, da so cene osnovnih dobrin v zadnjem letu poskočile za vsaj 20 odstotkov. Da so cene občutno poskočile, je sicer občutil marsikdo, ki redno obiskuje trgovine. To pa so potrdili tudi rezultati javnomnenjske ankete Parsifal, kjer je večina vprašanih navkljub vladni propagandi izrazila mnenje, da so se cene osnovnih živil zvišale.

Visoka inflacija predstavlja pravo rakrano slovenskega vsakdana. Da vlada Roberta Goloba ne ve, kako se s tem spopasti, kažejo podatki Eurostata, da je Slovenija med državami z najvišjo inflacijo v evroobmočju. Spletna stran, ki je kupcem ponujala primerjavo cen določenih osnovnih izdelkov v košarici, pričakovano ni obrodila sadov, saj so trgovci z namenom marketinga zniževali le ceno omenjenih izdelkov, ne pa tudi ostalih izdelkov, ki so se dražili.

Konec oktobra je Statistični urad RS objavil podatek, da so se cene življenjskih potrebščin v povprečju na letni ravni zvišale za 6,9 odstotka, na mesečni ravni pa za 0,2 odstotka. Za 8,1 odstotka so se v povprečju zvišale cene storitev, cene blaga pa za 6,3 odstotka. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 8,5 odstotka, poltrajno blago za 3,2 odstotka in trajno blago za 0,4 odstotka. Letno inflacijo so v največji meri zvišale za 7,3 odstotka višje cene hrane in brezalkoholnih pijač. K zvišanju pa so prispevale tudi podražitve električne energije in podražitve na področju rekreacije in kulture.

Tri četrtine se ne strinjajo z vladnimi podatki
Na vprašanje v javnomnenjski anketi, izvedeni med 13. in 16. novembrom, kakšno je mnenje okrog cene osnovnih živil, so kar tri četrtine vprašanih (75,9 odstotka) izrazile prepričanje, da so se cene osnovnih živil zvišale. Petina (20,3 odstotka) anketirancev meni, da so cene živil ostale približno enake, le manjši delež (3,8 odstotka) meni, da so se cene znižale.

Križanje med vsebinsko in demografskimi spremenljivkami
Če si pogledamo križanje med demografskimi in vsebinsko spremenljivko lahko vidimo, da med tistimi, ki menijo, da so se cene osnovnih živil zvišale prevladujejo moški, tisti v najnižji starostni skupini od 18 do 34 let in tisti z najnižjo izobrazbo. Ženske prevladujejo med tistimi, ki menijo, da so cene živil ostale ostale približno enake. Med slednjimi je največ takšnih, ki spadajo v srednjo starostno skupino od 35 do 54 let in tisti s srednjo izobrazbo. Med tistimi, ki menijo, da so se cene znižale, prevladujejo moški, tisti v najnižji starostni skupini od 18 do 34 let in tisti z najvišjo izobrazbo.

Čeprav Golobova vlada že dlje časa ponavlja, kako naj bi bili globalnih pretresi tisti, ki predstavljajo razloge za inflacijo pri nas, je guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle ob novici, da ima Slovenija tretjo najvišjo inflacijo v evroobmočju opozoril, da inflacijo v Sloveniji poganjajo “domači inflacijski dejavniki”. “Razlika v stopnji inflacije je namreč v vedno večji meri posledica domačih inflacijskih dejavnikov, med drugim primerjalno višje rasti plač v Sloveniji in večjega domačega trošenja,” je namreč povedal. “V kolikor bi bil zares cilj znižati inflacijo, je eden od ekonomskih instrumentov, ki nam je še ostal v rokah – fiskalna politika in če hočemo s fiskalno politiko znižati inflacijo, je potrebno zmanjšati porabo oziroma preiti iz ekspanzivne v bolj reflektivno fiskalno politiko, vlada pa dela ravno obratno“, je v zvezi s postopanjem vlade z inflacijo nedavno za Nova24TV opozoril ekonomist dr. Anže Burger. Po njegovem mnenju dodatno povečevanje socialnih transferjev še podaljšuje in ohranja inflacijo na previsokih ravneh. Dohodkovna socialna politika bi morala biti kot pravi usmerjena v kvečjemu ohranjane kupne moči, “torej rast pokojnin in socialnih dodatkov v višini pretekle inflacije”. 

Ž. N.