Glede na novo poročilo Oxfama 1 odstotek najbogatejših Zemljanov izpusti enako količino ogljikovega dioksida (CO2) kot najrevnejši dve tretjini prebivalstva. Leta 2019 so emisije ogljika enega odstotka najbogatejših narasle na 16 odstotkov vseh svetovnih emisij, kar je enako količini emisij, ki jih proizvede pet milijard najrevnejših ljudi. Tisti, ki se vsako leto torej zberejo v Davosu, so del problema, ne rešitve.
Poročilo Oxfama, objavljeno v nedeljo in temelji na raziskavi Stockholmskega inštituta za okolje (SEI), je ocenilo emisije porabe različnih dohodkovnih skupin. Ugotovitve študije poudarjajo vrzel med ogljičnim odtisom superbogatih in preostalim svetom. Superbogati so poleg razkošnega življenjskega sloga znani tudi po tem, da investirajo v ogljično bogata fosilna goriva. Njihovo premoženje je naraslo za 26 bilijonov dolarjev, medtem ko je neto tržna vrednost 99 % preostalih ljudi povečala le za 16 bilijonov dolarjev.
Chiara Liguori, Oxfamova višja svetovalka za politiko podnebne pravičnosti, je dejala, da super bogati “ropajo planet”, medtem ko revni plačujejo ceno.
Revni bi potrebovali 1500 let, da bi proizvedli ogljični odtis bogatih.
“Samo razsežnost podnebne neenakosti, razkrita v poročilu, poudarja, kako neločljivo povezani sta obe krizi – spodbujata druga drugo – in nujno je treba zagotoviti, da bodo naraščajoči stroški podnebnih sprememb padli na tiste, ki so najbolj odgovorni in sposobni plačati,” je dejala.
“Razlika med super bogatimi in nami ostalimi je ogromna. Trajalo bi približno 1500 let, da bi nekdo v spodnjih 99 odstotkih proizvedel toliko ogljika kot najbogatejši milijarderji v enem letu. To je v osnovi nepravično. Vlade po vsem svetu, vključno z Združenim kraljestvom, se morajo spoprijeti z dvojno krizo neenakosti in podnebnih sprememb tako, da se osredotočijo na presežne emisije super bogatih in jih dodatno obdavčijo.”
“To bi povečalo prepotrebne prihodke, ki bi jih lahko usmerili v vrsto vitalnih potreb družbene porabe, vključno s pravičnim prehodom na čisto, obnovljivo energijo, kot tudi za izpolnjevanje naših mednarodnih zavez za podporo skupnostim, ki že nosijo breme podnebne krize,” je zaključila Liguori.
Inflacija povečuje revščino
Premožni imajo koristi od treh trendov, je dejal Nabil Ahmed, direktor za ekonomsko pravičnost pri Oxfam America.
Na začetku pandemije so svetovne vlade, zlasti bogatejše države, vložile trilijone dolarjev v svoja gospodarstva, da bi preprečile zlom. To je spodbudilo dvig vrednosti delnic in drugega premoženja.
“Veliko svežega denarja je končalo pri izjemno bogatih, ki so lahko obvladali ta skok borznega trga, ta razcvet sredstev,” je dejal Ahmed. “In zaščitne ograje poštene obdavčitve niso bile postavljene.”
Poleg tega so številne korporacije v zadnjih letih poslovale dobro. Približno 95 živilskih in energetskih podjetij je leta 2022 več kot podvojilo svoje dobičke, so sporočili iz Oxfama, saj je inflacija povzročila skokovit porast cen. Velik del tega denarja je bil izplačan delničarjem.
Nasprotno pa se je globalna revščina zelo povečala na začetku pandemije. Čeprav je bil od takrat dosežen določen napredek pri zmanjševanju revščine, se pričakuje, da bo leta 2022 zastal, deloma zaradi vojne v Ukrajini, ki je poslabšala visoke cene hrane in energije, kažejo podatki Svetovne banke, ki jih navaja Oxfam. Približno 1,7 milijarde delavcev živi v državah, kjer inflacija prehiteva plače. Trend zmanjševanja revščine se je lani ustavil, potem ko se je leta 2020 število svetovnih revnih zaradi pandemije koronavirusa močno povečalo. To je prvič v 25 letih, da sta se ekstremno bogastvo in ekstremna revščina povečali hkrati, so sporočili iz Oxfama.
Tisti, ki se z zasebnimi letali zberejo v Davosu in nas prepričujejo, da se moramo odreči avtomobilom in mesu, so torej del problema, ne pa rešitve. V resnici elitni enoprocentniki pridigajo nam, ki to nismo, kako naj živimo, zato, da bodo oni lahko živeli tako, kot so do zdaj.
I. K.