Slovenski podjetniki se morajo pošteno potruditi, da privabijo delovno silo. Iz meseca v mesec sledijo poročila o rekordni zaposlenosti, čeprav se pripravlja gospodarska ohladitev, ki bo pretresla EU in tudi Slovenijo. Slovenija v trendu visoke zaposlenosti sledi drugim državam OECD, pri tem pa mednarodni analitiki napovedujejo skorajšnji obrat. Je čas za fiskalno varčevanje?
Stopnja zaposlenosti v državah OECD je v lanskem drugem četrtletju s 70,1 odstotka dosegla najvišjo vrednost od leta 2005, so sporočili iz OECD, prav tako je rekordna zaposlenost na evrskem območju, po inerciji pa tudi v Sloveniji.
Novembra lani je bilo v Sloveniji 938.455 ljudi delovno aktivnih. Ta številka je rekordna od nastanka države. Posebej preseneča, da smo jo dosegli ob vladi, ki se na vsakem koraku trudi sabotirati gospodarstvo. Gospodarstvo kljub temu sledi evropskim trendom. Državni statistični urad (Surs) poroča o 0,1-odstotnem povečanju v primerjavi z oktobrom in 0,8-odstotni rasti v primerjavi z enakim obdobjem minulega leta. Številka zajema zaposlene in samozaposlene.
Idealno izhodišče za fiskalni konservativizem
Evropa in z njo Slovenija na valu koronskega tiskanja denarja torej še vedno živita v obdobju debelih krav, ki pa se zelo hitro izteka. Čas, ko gospodarstvo še diha s polnimi pljuči, pa je izvrstno za omejitev porabe javnih financ, zmanjšanje javnega dolga in pripravo na hujše čase, ki prihajajo. Da se nam le ne bo več treba ukvarjati z mislimi o trojkah in grških scenarijih. Osnovno načelo fiskalne porabe je proticikličnost, Fiskalni svet pa je že večkrat poudaril, da se Golobova vlada obnaša prociklično.
ECB že zaostruje, Slovenija še vedno z ekspanzivno finančno politiko
Evropa se namreč proticiklično že pripravlja na zaostrene razmere, ki jih prinašajo manjša poraba na področju elektronskih naprav in odpuščanja v avtomobilski industriji (ki je še posebej pomembna za slovensko gospodarstvo). Denarna politika Evropske centralne banke je prešla iz ekspanzive, ko so tiskali denar skoraj brez nadzora, do ostro konservativne z vzdrževanjem visokih obrestnih mer, da bi evroobmočje obvladalo inflacijo in pregreto gospodarstvo.
Fiskalni svet ostro: proračun je neučinkovit
Fiskalni svet je bil v oceni proračunskih dokumentov za 2024 in 2025 izredno kritičen. Meni, da so ti neustrezni, saj bo javnofinančna politika tudi v prihodnjih dveh letih ostala ekspanzivna in prociklična.
“Ekspanzivna usmeritev fiskalne politike je v trenutnih razmerah neučinkovita in v nasprotju tako s prizadevanji vlade v luči izvajanja draginjskih in popoplavnih ukrepov kot priporočili mednarodnih organizacij,” so povedali lani na novinarski konferenci.
Vlada napoveduje nadaljnjo ekspanzijo kljub svarilom strokovnjakov
Javni dolg Slovenije je konec leta 2023 znašal 44 milijard evrov oziroma 69,9 odstotka BDP, se pravi, da vsak prebivalec Republike Slovenije “dolguje” približno 20.000 evrov.
Predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun je višino javnega primanjkljaja pospremil z oceno, da je nerealno visok, pri čemer pojasnjuje, da “posamezne komponente porabe niso tako dobro utemeljene, da bi lahko rekli, da je smiselno predvideti tak primanjkljaj”. Po prvem četrtletju prihodki stagnirajo, “pojemati je začel efekt inflacije na prihodkih in tudi gospodarska aktivnost je precej zastajajoča že od sredine leta”.
Poudariti velja, da je javni dolg Slovenije okoli 70 odstotkov BDP višji, kot ga predvideva dogovorjeni kriterij 60 odstotkov, in višji od evropskega povprečja, pri čemer se niti druge države EU v tem trenutku ne vedejo ekonomsko racionalno.
Smo na začetku vstopa v recesijo
Evropsko območje se je v zadnjem četrtletju le za las izognilo tehnični recesiji predvsem zaradi nižjih cen energentov.
“Po vseh kazalnikih, ki jim lahko sledimo, smo na začetku vstopa v recesijo. To kažejo ne samo podatki v Sloveniji, a kar je še bolj pomembno, podatki v Nemčiji, kjer se zaupanje potrošnikov, ki ga spremlja GfK, po letu 2022 tudi letos dramatično znižuje. To opažamo tudi v Sloveniji. V ZDA skoraj polovica investitorjev meni, da že z letom 2023 vstopamo v recesijo. Osebno menim, da je neizogibna,” pravi profesor Vito Bobek in dodaja, da je recesija skoraj neizbežna.
Vlada kljub temu zapravlja
Poleg rednih stroškov reprezentance, pri kateri je jasno, da vlada živi kot zlatih časih nekdanje Jugoslavije, in raznih afer, kot sta nakupa stavbe na Litijski ter 13 tisoč nepotrebnih prenosnikov, je jasno, da se je država doslej zadolževala brez kakršnihkoli strateških načrtov za zmanjšanje dolga. Plačevala je skoraj izključno nevladno ulico in posvečene cehe znotraj javnega sektorja. Še pomembneje pa je, da vlado čaka fiskalno zelo obremenjujoča reforma plačnega sistema v javnem sektorju, za katerega vladni predstavniki napovedujejo vsaj milijardo dodatnih stroškov na leto, po pesimističnih napovedih pa govorimo celo o dveh milijardah. Prav tako nismo še niti začeli načrtovati generacijskega projekta drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem, brez katere si zelenega prehoda sploh ne moremo predstavljati.
Vlada torej namesto varčevanja troši še veliko bolj, kot bi smela v povsem navadnih časih, kaj šele danes, ko se ves svet pripravlja na – najbrž zgodovinski – mednarodni fiskalni popravek oziroma recesijo.
Za mnenje smo prosili ekonomista in profesorja Štefana Šumaha, ki ga tudi objavljamo.
“Očitno vladi skrb vzbujajoči gospodarski kazalniki naše največje gospodarske partnerice ne pomenijo veliko. Namesto da bi se pripravljala na morebitno krizo z ustreznimi ukrepi, se ukvarja predvsem sama s sabo in svojimi aferami. Izgovori vlade na visoke stroške nedavnih poplav se bodo počasi izpeli in začeti bo treba varčevati in se z malo bolj konzervativno finančno politiko pripraviti na morebitno (vendar realno pričakovano) recesijo. Težava pa je, ker bodo zaposlene v javnem sektorju in upokojence zelo težko prepričali o varčevanju, saj ni nihče slep, da ne bi videl, koliko denarja se meče skozi okno za popolnoma nepotrebne stvari.”
I. K.