Na uredništvo Nova24tv so se obrnili anonimni posamezniki, ki so imeli zelo slabe izkušnje s podjetji AIG Iskra in VSV, eko -investicije na turistični kmetiji. Osrednje niti je v obeh podjetjih držal Alojz Iskra, pri tem pa sta mu pomagali hčerki Lea in Katja Iskra. V oči nam je padel podatek, da je podjetje VSV dober mesec dni po pričetku delovanja vlade Alenke Bratušek leta 2013 prejelo 200 tisoč evrov subvencij od Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja. Kot razkrivajo podatki, pa je Lea Iskra leta 2014 kot edina lastnica podjetja VSV vložila 650 tisoč evrov kljub temu, da ni razvidno, od kod ji tako visok znesek denarja.
Lea Iskra je za večino slovenskih državljanov nepoznano ime. Vendar so jo kljub temu nekateri slovenski mediji omenjali v krogih Slovenske demokratske stranke in Socialnih demokratov. Iskra je kot mlada dijakinja ter študentka novinarstva delovala v krogu SDS, v katerega naj bi jo pripeljala Alenka Paulin, je v preteklosti poročal Dnevnik. Na naše vprašanje je Paulinova odgovorila, da so jo v stranko pripeljali drugi. Po spominu Paulinove, je opravljala vlogo asistentke oz. pomočnice v poslanski skupini SDS, na področju javnosti. Paulinova jo je nazadnje videla leta 2006 in od takrat z njo nima nobenega stika, nam je še zaupala. Leta 2002 je Iskra pomagala pri predsedniški kampanji Barbare Brezigar in je na temo predsedniške volilne kampanje Brezigarjeve tudi diplomirala na Fakulteti za družbene vede, leta 2006 pa magistrirala pri mentorici Sandri Bašič Hrvatin. Leta 2006 je bila Iskra ena bolj zagretih predstavnic v kampanji Franceta Arharja za ljubljanskega župana.
Lea Iskra je hitro našla novo priložnost za politično dokazovanje. Leta 2007 je bila del zmagovite ekipe predsedniškega kandidata Danila Türka. Tudi njega smo povprašali, če se spominja delovanje Iskre v svojem štabu. Odgovoril nam je, da je Lea Iskra prišla v njegov volilni štab leta 2007 v skupini mlajših ljudi, ki jih je poslala stranka SD. Osebno je ni poznal. Po koncu volilne kampanje ni imel kontaktov z njo. O njenih poslovnih dejavnostih in sorodstvu ne ve nič, za Veselo vas pa ni nikoli slišal pred našim novinarskim vprašanjem.
Lea Iskra službovala kot asistentka pri Borutu Pahorju v Evropskem parlamentu
Viri so nas opozorili, da je bila Lea Iskra tudi asistentka v Evropskem parlamentu, pri Borutu Pahorju. Njena sestra Katja Iskra je pomagala Pahorju pri njegovi predsedniški kampanji v letu 2012. Vprašanje smo naslovili na Urad predsednika republike, kjer so nam odgovorili, da predsednik države Borut Pahor z Leo in Katjo Iskra nima nobenih stikov. Lea Iskra je opravljala vlogo asistentke v drugi polovici njegovega mandata evropskega poslanca. Njuno profesionalno sodelovanje se je takrat končalo. Katja Iskra je sodelovala kot ena izmed številnih prostovoljk v volilnem štabu, za tem pa se je njuno sodelovanje zaključilo. Enako kot Lea, pa tudi Katja ni bila zaposlena v Uradu predsednika republike. Predsednik države nam je zatrdil, da ni bil seznanjen z informacijami glede njunih poslovnih povezav s podjetjem VSV. Nikoli tudi ni obiskal turističnega objekta Vesela vas.
Opazili smo, da je podjetje VSV prejelo več kot 200 tisoč evrov od Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in podeželje (AKTRP). Kot smo izvedeli, naj bi bila za to zaslužna Lea Iskra z odličnimi poznanstvi v desnem in levem političnem polu. Prišepetovalci pa so o družini Iskra trdili, da jim je omenjeno subvencijo po politični poti uredil takratni minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in tudi predsednik stranke SD mag. Dejan Židan. Vprašanje, ali sta Katja in Lea Iskra članici stranke, smo poslali tudi stranki SD. Vprašali smo jih še, ali sta bili obe sestri Iskra zaposleni v organih stranke. Socialni demokrati pa tudi tokrat niso odgovorili, kar je že dolgoletna praksa naslednice KP Slovenije do našega medija.
Informacije smo preverili pri sedanjem poslancu Državnega zbora in nekdanjem predsedniku SD, a nam je v svojem odgovoru zaupal, da kot minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ni nikoli vplival na delo AKTRP. Sam pa tudi nikoli ni srečal koga izmed članov družine Iskra. Zaupal nam je, da tudi nikoli ni obiskal turističnega objekta Vesela vas.
Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja brani svojo odločitev o odobritvi subvencij v vrednosti 200 tisoč evrov podjetju Lee Iskra
Zato nas je zanimalo, zakaj so se na AKTRP odločili, da turističnemu projektu Vesela vas podjetja VSV v lasti Lee Iskra, namenijo več kot 200 tisoč evrov subvencij. V AKTRP so nam v obširnem odgovoru zapisali, da so edina agencija za izplačevanje sredstev iz evropskih kmetijskih skladov v Sloveniji. Izvajanje ukrepov kmetijske politike temelji izključno na preglednosti, pravilnosti in zakonitosti vseh izvedenih izplačil, kar pomeni, da AKTRP izplačuje sredstva iz kmetijskih skladov upravičencem, ki izpolnjujejo vse zahtevane pogoje, določene v veljavnih nacionalnih in evropskih predpisih. Vsak zahtevek AKTRP odobri šele potem, ko so opravljena zadostna preverjanja, katerih namen je dokazati, da vlagatelj izpolnjuje pogoje. Vodja AKTRP je bil Benedikt Jeranko.
Kot so nam sporočili iz AKTRP, je bilo podjetje VSV uspešno in izbrano na javnem razpisu Programa razvoj podeželja 2007-2013 za ukrep 312-Podpora ustanavljanju in razvoju mikropodjetij. O njihovi vlogi je odločal upravni delavec, v skladu s predpisanimi postopki upravnega odločanja. Tako so nam razložili, da mora vsak vlagatelj vložiti popolno in vsebinsko ustrezno vlogo. Odobrena pa je lahko le vloga, ki doseže vsaj minimalno število točk.
AKTRP omogoča, da je lahko vsak posameznik uspešen v enem izmed šestindvajsetih točk, za katere izplačujejo svoja proračunska sredstva. Prijavljena investicija podjetja VSV je ustrezala 22. točke– gostinske nastanitvene dejavnosti. Po opravljenih administrativnih pregledih je bila vloga podjetja VSV odobrena, saj je izpolnjevala vse predpisane pogoje. Podjetje je odobreno investicijo zaključilo, zato je bil zahtevek za izplačilo odobrenih sredstev izplačan v letu 2013.
Na eni izmed sej Državnega zbora je bilo zastavljeno poslansko vprašanje poslanke SDS Mojce Škrinjar o postopkih Agencije proti tistim podjetjem, ki so končala v stečaju in so prejela subvencije AKTRP. Kot so nam odgovorili iz AKTRP, je v aprilu 2016 podjetje VSV končalo v stečaju. Ker je prenehalo z opravljanjem dejavnosti preden je poteklo pet let od zadnjega izplačila, je AKTRP izdal odločbo o vračilu izplačanih sredstev, in sicer v višini 200 tisoč evrov. Podjetje VSV se je na vračilno odločbo pritožilo, vendar je bila pritožba s strani drugostopnega organa Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, zavrnjena. AKTRP je svojo terjatev v juniju 2016 prijavila v insolvenčni postopek na Državno pravobranilstvo. Postopek se je končal s sklepom Okrožnega sodišče Novo mesto, 28. maja 2018, so nam sporočili iz AKTRP.
Občina Žužemberk pomagala pri vzpostavitvi projekta Vesela vas
Zgodba postane zanimiva leta 2008. Takrat sta se lastnik podjetja AIG Iskra Alojz Iskra in Gregor Miklavčič, sedanji lastnik podjetja Fortina Pil ustanovila podjetje VSV, eko investicije na turistični kmetiji d.o.o. . Večinski lastnik je postal Miklavčič, ki je zasedel tudi mesto direktorja podjetja. Podjetje, ki so ga ustanovili ob pričetku finančne krize v preteklem desetletju, je imelo namen zgraditi turistični objekt Vesela vas v Ajdovci pri Selu v občini Žužemberk. V načrtu so imeli ambiciozen projekt, v sklopu katerega so hoteli zgraditi dvanajst turističnih sob za petindvajset turistov. Poleg turističnega objekta so svoje upe polagali tudi v stanovanjsko naselje, v katerem bi se nahajalo sedemnajst zgrajenih hiš.
Leta 2010 je iz podjetja izstopil Miklavčič. Edini lastnik podjetja je postal Alojz Iskra, njegova hčerka Katja Iskra pa je zasedla funkcijo direktorice podjetja. Vprašanje glede podjetja VSV in turističnega projekta Vesela vas smo zastavili tudi Gregorju Miklavčiču, a nam na naša vprašanja ni odgovoril.
A zgodba okrog gradnje Vesele vasi je zavita v tančico skrivnosti. Po informacijah naših virov, je gradnjo objekta odločno podpiral dolgoletni župan Žužemberka Franc Škufca. V Žužemberku je vladal dolgih dvajset let, saj je bil kar petkrat izvoljena. Na zadnjih lokalnih volitvah leta 2018 je moral priznati poraz. Tudi njemu smo zastavili vprašanje glede projekta Vesela vas, a nam ni odgovoril. Škufca sicer spada med župane, ki so se morali soočati z organi pregona. Tako je bilo proti njemu vloženih več kot 35 kazenskih ovadb, je pred leti poročal Dnevnik.
Zato pa so nam poslali odgovor iz občine Žužemberk. Odgovorili so nam, da je bila Vesela vas projekt pokojnega Alojza Iskre iz družbe VSV d.o.o ter Zavoda Vesela vas, ki je začel delovati kot Turistična kmetija. Novembra 2015 je lastnik umrl zaradi srčnega infarkta, zato se je takrat ustavil turistični projekt Vesela vas in v letu 2016 končal v stečaju. Občina je projekt podpirala, saj ga je umestila v OPN. Občina je pomagala tudi pri pridobivanju gradbenih dovoljenj, pri znižanju plačila komunalnega prispevka in glede roka za njegovo plačilo. Pri projektu niso pomagali pridobivati evropskih finančnih sredstev. V projekt so vložili slabih 2800 evrov za sofinanciranje inovativnosti v letu 2013. Po stečaju podjetja so nam iz občine Žužemberk sporočili, da je celotno posestvo v stečaju kupila družba Badsan.
Po smrti lastnika in s tem povezanim stečajem, so upniki postali lastniki. Konec leta 2017 je celotno posestvo kupila družba Badsan, hotelirstvo, gostinstvo in restavracije, d.o.o., ki nadaljuje z zastavljenim turističnim projektom. Ta se sedaj glasi Sončni gozd. Občina Žužemberk vsekakor podpira turistični razvoj, tako je v letu 2019 modernizirala lokalno cesto Boršt – Veliko Lipje, poteka pa tudi projekt Suhokranjski vodovod, ki bo do načrtovanega turističnega kompleksa pripeljal vodovod. Turizem je ena izmed najpomembnejših razvojnih panog, ki je žal v tem korona času utrpela največjo katastrofo. “Vendar pa bo po koncu epidemije, to ena in mogoče celo edina razvojna priložnost gospodarskega razvoja Občine Žužemberk in Suhe krajine, zato je v interesu občine, da podpira vse turistične razvojne projekte in investitorjem pomaga ter nudi podporo pri pridobivanju finančnih sredstev,” so nam odgovorili odgovorni iz občine Žužemberk.
“Slamnata” lastnica Lea Iskra povečala delež v podjetju VSV s 650 tisoč evri
Otvoritev turističnega objekta Vesela vas je potekala junija 2014. Udeležila sta se je tudi nekdanji župan Žužemberka in pokojni Alojz Iskra. A nova čudna poteza se je zgodila nekaj dni pred otvoritvijo Vesele vasi. Poslovni register razkriva, da je Lea Iskra, 2. februarja 2014, povečala svoj delež v podjetju, in sicer s 650 tisoči evri. Od kod ji tolikšna vsota denarja, ostaja neznanka. Dvanajstega aprila 2016 se je projekt Vesela vas zaključil s stečajem. Velikopotezni načrti družine Iskra so padli v vodo. Naši viri so nam tako zaupali, da naj bi celotni postopek potekal tako, da je premoženje iz stečajne mase steklo k prijateljem in sorodnikom družine Iskra.
Za mnenje smo povprašali stečajno upraviteljico podjetja VSV in odvetnico Špelo Turk iz Kopra. V odgovoru nam je zaupala, da se je stečajni postopek nad družbo VSV d.o.o. pričel leta 2016. Pretežni del terjatev so prijavile banke (te so imele tudi hipoteko na nepremičninah, ki so predstavljale stečajno maso) ter Republika Slovenija.
Del terjatev so prijavili tudi delavci in dobavitelji, a so bile te v manjšem obsegu. Med postopkom stečajni upraviteljici Turkovi ni bilo znano, da bi bili za nakup zainteresirani sorodniki Lee Iskra, saj o tem nikoli ni bila obveščena. Premoženje se je prodajalo na dražbah. Uspešna je bila šele četrta dražba leta 2017, stečajni postopek pa se je zaključil v sredini leta 2018. Ob tem je Turkova še opozorila, da je v stečajnih postopkih kupec, tik pred podpisom kupoprodajne pogodbe, dolžan podpisati izjavo skladno s 337. členom ZFPPIPP v katerem je določeno, s katerimi osebami ni dovoljeno skleniti pogodbe.
Lea Iskra ima v Sloveniji prijavljen naslov, kjer imajo sedež Apartmaji Julijan
Naši viri so nam zaupali, da so imeli z družino Iskra zelo slabe izkušnje. Veliko gorja jim je doprineslo paradno podjetje AIG Iskra. Zaupali so nam zgodbo, kako naj bi Alojz Iskra zaslužil svoj kapital za kasnejše poslovanje. Lotil naj bi se adaptacije starih hiš, iz katerih je delal večstanovanjske objekte. Pri tem naj bi mu pomagala nepremičninska podjetja. Eno izmed njih je bilo tudi podjetje TA-BU, ki je za njih prodajalo zgrajene objekte v Ljubljani.
Zanimivo je tudi to, da ima Lea Iskra stalni naslov prijavljen v Ratečah 131. A na tem naslovu obstaja podjetje Apartmaji Julijan. Na svetovnem spletu ni ne duha in sluha, kdo se skriva za lastništvom. Zato smo vprašanja poslali tako podjetju TA-BU kot Apartmajem Julijan, a nam do oddaje članka niso odgovorili.
Podjetje AIG Iskra v resnih poslovnih težavah v preteklosti
Kot so nam povedali viri, je bil Alojz Iskra vedno prijazen in prisrčen podjetnik, za katerega so imeli občutek, da mu lahko zaupajo. A kot se je izkazalo kasneje, je bilo pri zgrajenih stanovanjskih objektih podjetja AIG Iskra, mnogo težav. Tako so nekateri kupili nepremičnino, ki je bila klasična črna gradnja. Pojavljalo se je še veliko drugih nepravilnosti.
V uredništvo smo med drugim prejeli dokument Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani. Vsebina dokumenta razkriva, da so hoteli policisti začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi. Zahtevek so prejeli devetega januarja 2013. Vendar okrajni državni tožilec Matej Oštir ni videl izkazane konkretne nevarnosti, da bi Alojz Iskra sam ali preko drugih oseb premoženje uporabil za nadaljnjo kriminalno dejavnost ali da bi ga skril, odtujil, uničil oz. kako drugače z njim razpolagal po 502. člen ZKP. Tožilec Oštir je zahtevek policije zavrnil. Enega izmed poglavitnih vzrokov Oštir vidi v podatku, da so javni podatki iz leta 2011 podjetja AIG Iskra izkazovali negativen poslovni rezultat v vrednosti več kot 164 tisoč evrov, kapital družbe pa je znašal skoraj deset tisoč evrov izgube.
Javni podatki pa tudi izkazujejo, da je podjetje AIG Iskra imelo dlje časa trajajoče težave. Kalvarijo podjetja je prekinila Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) s sprožitvijo postopka stečaja. Upnik REPUBLIKA SLOVENIJA je vložil predlog za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom, katerega vsebina je v skladu s prvim odstavkom 232. člena ZFPPIPP, in založil predujem za kritje stroškov začetka stečajnega postopka v skladu s prvim odstavkom 233. člena ZFPPIPP. Sodišče je predlog vročilo dolžniku in ga opozorilo na pravne posledice iz tretjega odstavka 235. člena ZFPPIPP.
Za komentar smo se obrnili tudi na stečajnega upravitelje Stanislava Hafnerja. V kratki izjavi nam je omenil, da z direktorjem stečajnega dolžnika ni uspel priti v stik (smrt Alojza Iskre leta 2015 op. a.), kljub pozivu stečajnega upravitelja. V predmetnem stečaju ni bilo nobene stečajne mase, zato Hafner ni opravil preizkusa terjatev. Pozval pa nas je tudi, da si na straneh Ajpesa, ogledamo otvoritveno in končno poročilo o postopku.
Nekateri so zaradi njih celo finančno propadli, padli v bankrot. A žal na nekatera vprašanja ne bomo dobili odgovorov, saj je Alojz Iskra pokojni. Težave ubogih državljanom, ki jih je s svojim poslovnim modelom povzročila družina Iskra, pa žal ostajajo. Kljub temu, da je delovanje Lea Iskre in njene sestre Katje Iskre, zavito v tančico skrivnosti, smo poskušali z obema stopiti v stik. Obema smo poslali vprašanja, da bi podali svoj vidik zgodbe o podjetjih VSV in AIG Iskra, a nam nista odgovorili.
Luka Perš
