Evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič si je brez slabe vesti po tem, ko je dokazano skušal oškodovati lastno domovino, javno drznil očitati vladi, da s svojim delovanjem ni pripomogla k ugledu Slovenije in da je ogrožala koriščenje evropskih sredstev. Kot kaže, se je v slovensko notranjepolitično dogajanje sedaj vmešal še evropski komisar iz Slovenije Janez Lenarčič, ki je slovenskim dopisnikom iz Bruslja nedavno razlagal, da je Janševa vlada ogrozila ugled Slovenije znotraj EU, češ da je bila Slovenija pred prihodom sedanje vlade povsem neproblematična.
S tem se je komisar Janez Lenarčič tako rekoč odkrito vmešal v predvolilni boj in dokončno pokazal svoje strankarske barve. Kar navsezadnje ni nič presenetljivega glede na to, da je bil za evropskega komisarja imenovan v času Šarčeve vlade, ki je takrat pri kadrovanju imela v rokah škarje in platno. In kot kaže, skuša sedaj vnovčiti svoj vpliven položaj in slovensko javnost prepričati, kdo si zasluži biti na oblasti.
Spomnimo, kako je v preteklosti že deloval proti svoji državi. “Nikoli in nikjer se nisem zavzemal za to, da bi Sloveniji kakorkoli pogojevali, omejevali ali celo odvzemali evropska sredstva. Nasprotno, upam in želim, da do česa takega ne bi nikoli prišlo. In prav zato opozarjam na določena ravnanja vlade, ki bi lahko pripeljala Slovenijo v precej neugoden položaj, kar se tiče koriščenja evropskih sredstev,” so besede, ki jih je izrekel slovenski komisar za krizno upravljanje Janeza Lenarčiča, za katere lahko danes jasno trdimo, da ne držijo.
Slovenija je od Lenarčiča pričakovala preveč
Če na hitro osvežimo spomin, je Janez Lenarčič svojo funkcijo komisarja pričel leta 2019, potrdila pa ga je vlada Marjana Šarca. Sicer je to marsikoga presenetilo, očitno z razlogom, saj je imela Slovenija od njega prevelika pričakovanja, ko je mislila, da bo s svojo funkcijo pripomogel k reševanju krizne problematike v EU, izkazalo se je namreč, da za to ni kompetenten, se je pa znal obrniti proti svoji domovini, skladno z navodili tistih, ki so mu omogočili dobro plačano službo.
Vplivanje je zanikal
Lenarčič je s svojim delovanjem skušal oškodovati lastno domovino, in sicer se je pridružil pogojevanju odobritve sredstev na račun Načrta za okrevanje in odpornost. To je na družbenih omrežjih potrdil tudi predsednik vlade Janez Janša, ki je zatrdil, da to niso zakulisne informacije, ampak Lenarčičevo uradno dokazljivo ravnanje. Očitke, da si je prizadeval za blokiranje potrditve slovenskega načrta za okrevanje, je odločno zavrnil. Javne objave tega internega dokumenta naj službe evropske komisije ne bi dovolile, na kar je Lenarčič tudi računal.
Upal je, da Slovenija ne bo izvedela
Omenjenega dokaza ni bilo moč predložiti javnosti, preden se procedure zaključijo, danes pa bo postal viden vsem kot dokaz brezhrbteničnega ravnanja komisarja Lenarčiča, ki se je tako trudil zanikati vse dosedanje resnične obtožbe.
Komisar trdi eno, zapisnik Evropske komisije pa…
In kakšna so bila takrat “opozorila” (polit)komisarja? Tik pred odobritvijo evropskih sredstev in pred obiskom delegacije Evropske komisije v Sloveniji je Lenarčič očitno želel doseči zamrznitev sredstev, kar je zabeleženo tudi v zapisniku kolegija Evropske komisije z dne 1. julija 2021 (prvi dan slovenskega predsedovanja EU!). Šlo je za razpravo glede evropskih sredstev, ki naj bi jih prejela Slovenija, pri čemer so Slovenijo problematizirali nekateri evropski komisarji, med njimi razvpita Vera Jourova, ki je problematizirala stanje medijske svobode v Sloveniji. Prav tako so problematizirali tudi odnos do delegiranih tožilcev ter vprašanj varstva okolja. “Te zahteve so podprli Lenarčič, Gentiloni in Johansson,” je zabeleženo v zapisniku, pri čemer je omenjeno, da predsednica EK Ursula von den Leyen te zahteve ni sprejela.
Tudi Drago Šketa ujet na laži
S tem pa zgodba seveda še ni končana, saj smo v teh dneh poročali, da je na podobno umazan način deloval tudi generalni državni tožilec Drago Šketa, zaradi katerega je evropsko vrhovno tožilstvo na Evropsko komisijo naslovilo zahtevo po zamrznitvi sredstev. Na naše pisanje so se z demantijem odzvali iz Vrhovnega državnega tožilstva, češ da generalni državni tožilec ni o ničemer lagal, niti ni poskušal doseči odvzema evropskih sredstev, kot smo pisali. No, po naših informacijah je bilo k pismu glavne evropske tožilke Laure Codruta Kövesi dodano tudi pismo slovenskega vrhovnega državnega tožilstva s podpisom Draga Škete na štirih straneh, pri čemer je glavna tožilka na podlagi Šketovega pisma predlagala Evropski komisiji ukrepanje. Zato smo Vrhovno državno tožilstvo zaprosili za kopijo omenjenega pisma Draga Škete, ki bi moralo biti javno dostopno. Če ga tam ne bomo dobili, se bomo obrnili na Evropsko javno tožilstvo in na Evropsko komisijo.
Tanja Brkić