Latinska Amerika: Ankete kažejo močan premik v desno po vsej regiji

Datum:

Zdi se, da politični val obračanja k levičarskim vladam oziroma “rožnati plimi” v državah latinske Amerike pojenja. Portal Miami Herald je povzel zadnje ugotovitve javnomnenjskih raziskav iz držav Latinske Amerike, ki kažejo, da se javno mnenje obrača v desno, kar kaže na velik porast konservativnih vrednot in morebitni trend k večjemu individualizmu, povzema Miami Herald.

                   

Zadnje javnomnenjske raziskave pod okriljem raziskovalnega centra Latinobarometer so pokazale, da obdobje nedavnega premika v levo v državah po vsej regiji morda ne bo trajala tako dolgo, kot smo mnogi mislili. Najnovejše ankete v več levičarskih državah kažejo, da se javno mnenje močno obrača v desno. Anketa, objavljena 8. marca v Čilu, kjer je levičarski predsednik Gabriel Borić lani prevzel položaj po prepričljivi zmagi na volitvah, pravi, da se 26 odstotkov Čilencev opredeljuje desnosredinsko, kar je 10 odstotkov več kot leta 2019.

Javnomnenjska agencija CERC-MORI je ugotovila, da se Čile pomika v desno. Samo 16 odstotkov Čilencev se je opredelilo levo od sredine, medtem ko je stopnja odobravanja Borićeve vlade padla na 25 odstotkov, kar 64 odstotkov Čilencev pa ima o njej negativno mnenje.

Ljudje prepoznavajo prave vrednote
Čile pa ni edina država, kjer so prepoznali pasti socialistične politike in prehoda v revščino. Letna anketa Latinobarómetro, ki poteka v 18 državah Latinske Amerike, kaže, da rožnata plima pojenja po celi regiji, kar naj bi bila reakcija na nove levičarske vlade. Po mnenju izvršne direktorice raziskovalnega centra Marte Lagos ne gre le za nezadovoljstvo, ampak predvsem za “porast konservativnih vrednot in trend k večjemu individualizmu,” navaja avtor članka, in dodaja, da ljudje kažejo vedno večje zanimanje za vprašanja osebne svobode in vse manjše zanimanje za vprašanja enakosti.

Padec podpore levim vladam po vsej regiji
Priljubljenost argentinskega populistično-levičarskega predsednika Alberta Fernandeza je padla na 18 odstotkov, njegova stopnja neodobravanja pa je visokih 75 odstotkov. Posledično ne preseneča tudi naslednja ugotovitev, in sicer, če bi bile volitve v Argentini danes, bi 66,4 odstotka Argentincev glasovalo za spremembo trenutne vladne politike, medtem ko bi jih 22,2 odstotka glasovalo za nadaljevanje. Najbolj priljubljena predsedniška kandidata sta desnosredinska nekdanja obrambna ministrica Patricia Bullrich in župan Buenos Airesa Horacio Rodriguez Larreta, navaja Miami Herald.

Predsednik Čila Gabriel Borić z brazilskim predsednikom Luizom Inacio da Silva (Foto: epa)

Brazilski levičarski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva, ki je položaj prevzel januarja, uživa 40-odstotno podporo, padla pa je podpora mehiškemu levičarskemu voditelju Andresu Manuelu Lopezu Obradorju, in sicer iz 81 na 63 odstotkov.

Podpora kolumbijskemu levičarskemu predsedniku Gustavu Petru je od novembra 2022 padla za 10 odstotnih točk, medtem ko rezultati ankete kažejo, da se le 20 odstotkov Kolumbijcev opredeljuje za levičarje, kar je 30 odstotnih točk manj kot novembra lansko leto. Odstotek centristov se je od takrat povečal za 10 odstotnih točk, število desno opredeljenih pa je ostalo enako. V Peruju je bil nekdanji levičarski predsednik Pedro Castillo ustavno strmoglavljen. Decembra so ga zaprli po 16 mesecih mandata, potem ko je na nacionalni televiziji napovedal razpustitev kongresa, de facto državni udar. V Peruju bodo predčasne volitve najverjetneje konec tega leta ali v začetku leta 2024. Po mnenju Lagosove premiki javnega mnenja v Čilu, Kolumbiji, Argentini in drugih državah lahko nakazujejo vsaj to, da je zadnja “rožnata plima” v Latinski Ameriki morda že mimo vrhunca.

Tanja Brkić

Sorodno

Zadnji prispevki

Kaznovali bi totalitarne simbole – bodo najprej začeli pri sebi?

Levica bi spremenila kazenski zakonik in kaznovala uporabo nacifašističnih...

Akademsko društvo Pravnik s kritiko nad odločitvijo DZ o priznanju Palestine

Akademsko društvo Pravnik je ostro kritiziralo nedavno odločitev državnega...