“O tem, ali gre res za obrat in kako globok bo, je po mojem mnenju še prezgodaj govoriti. Ostaja torej vprašanje, kateri obraz krščanske demokracije je bolj pravi. Odgovor na to vprašanje zna v naslednjih letih tudi močno vplivati na smer Evropske ljudske stranke. Od njega je tudi odvisno, ali bo Merz lahko začel popravljati usodno napako svoje stranke, ki je dovolila, da je nastala močna stranka desno od nje (AfD), s čimer je zanemarila svojo vlogo v nemškem političnem prostoru,” glede povolilnih političnih razmer v Nemčiji meni zgodovinar in analitik Aleš Maver.
Na nedeljskih parlamentarnih volitvah v Nemčiji je zmagala konservativna stranka CDU/CSU, ki bo skušala koalicijo oblikovati skupaj s socialnimi demokrati, kar bi lahko predstavljalo precejšen izziv. Stranki imata namreč različne poglede glede migracij. Spomnimo, da je Friedrich Merz še pred volitvami s pomočjo Alternative za Nemčijo (AfD) uspel s predlogom glede zaostritve nemške priseljenske politike.
Kanclerski kandidat Merz želi, da bi nova vlada nastala do velike noči. V nemški zvezni parlament je sicer vstopilo pet političnih strank. Pod parlamentarnim pragom pa so ostali liberalci in Zavezništvo Sahre Wagenknecht (CDU/CSU je sicer prejela 28,52 odstotka glasov (208 sedežev), AfD pa 20,8 odstotka (152 sedežev)). Spomnimo še, da se je CDU zavezala, da se odpove pogubni socialistični politiki Angele Merkel.
Izpostavimo lahko tudi ne tako minoren vzpon, ki ga je doživela skrajna levica – Die Linke (Levica) in njena sestrska, toda protimigrantska stranka, BSW (Levica je prejela 8,77 odstotka glasov in 64 sedežev, BSW pa manj kot pet odstotkov).
O razmerah v Nemčiji, obratu na volitvah, obetih na področju migracij, energetike, gospodarstva, vojne v Ukrajini, dinamiki na ravni EU, prihodnosti zelene agende in pomenu teh sprememb za Slovenijo smo se pogovarjali s političnim analitikom, zgodovinarjem, teologom, prevajalcem, publicistom in izrednim profesorjem Alešem Maverjem.
Komentar političnega analitika Aleša Maverja:
“O tem, ali gre res za obrat in kako globok bo, je po mojem mnenju še prezgodaj govoriti. Menim sicer, da je Friedrich Merz kot kanclerski kandidat CDU dosegel največ, kar se je v danih razmerah dalo. Glede na močan pritisk levice v zadnjih tednih pred volitvami in izjemno visoko volilno udeležbo je 28,5 odstotka glasov zelo spodoben rezultat. Ravno tako bo, glede na to, da koalicija z Alternativo za Nemčijo ne pride v poštev, s socialnimi demokrati še najlaže izpeljal kakšne spremembe na področju priseljevanja, morda tudi zelenega prehoda, saj to pričakuje tudi vsaj del volivcev, ki so še preostali močno oskubljeni stranki sedanjega kanclerja. Če bi moral v vlado vzeti še zelene, bi bilo še bistveno teže.
Po drugi strani bo moral Merz opraviti z izrazito polarizirano državo. Značilno je, da so zeleni in Levica, ki je največja zmagovalka predvolilne polarizacije, kot stranki, ki se najbolj zavzemata za nadaljevanje družbenega statusa quo, dobili skupaj skoraj enak odstotek glasov kot protisistemska AfD.
Še večja Merzova težava je, da je za sedanje stanje v Nemčiji, pa najsi gre za neustrezno priseljevalno politiko, pretiravanja pri zelenem prehodu ali težave na področju energetike kot posledice pretirane odvisnosti od Rusije v preteklosti, bolj odgovorna dolgoletna vladavina njegove lastne stranke pod vodstvom Angele Merkel kot zadnja tri leta raznorodne koalicije Olafa Scholza. Pred volitvami sta se CDU in CSU večinsko res sorazmerno navdušeno opredelili za bistveno spremembo smeri, a s tem različni pogledi v stranki seveda niso odpravljeni. Tudi nemška družba in mogoče še zlasti njen nekdanji konservativni del sta glede na leto 2005, ko je oblast prevzela Angela Merkel, težko prepoznavna. Ostaja torej vprašanje, kateri obraz krščanske demokracije je bolj pravi. Odgovor na to vprašanje zna v naslednjih letih tudi močno vplivati na smer Evropske ljudske stranke. Od njega je tudi odvisno, ali bo Merz lahko začel popravljati usodno napako svoje stranke, ki je dovolila, da je nastala močna stranka desno od nje (AfD), s čimer je zanemarila svojo vlogo v nemškem političnem prostoru.
Kar zadeva Ukrajino, je položaj podoben. Različni pogledi ne obstajajo le med strankami, ampak tudi znotraj njih, kar še posebej velja za SPD, a tudi za CDU. Zato bo moral tukaj Merz svojo vizijo odločne podpore napadeni državi najprej “prodati” pred domačim pragom. Negativna okoliščina je, da je Trumpov obrat podelil legitimnost stališčem, ki so bila po mojem mnenju tudi v Evropi že nekaj časa na tihem večinska. V njih gre za to, da so pripravljena Ukrajino žrtvovati za “mir”, čeprav to ni nikakršna rešitev, a ustvarja vtis, da omogoča vrnitev v prejšnje brezskrbnejše čase. Ta okoliščina bo Merzu zelo otežila politiko učinkovite podpore Ukrajini. Bo pa nemška usmeritev gotovo močno vplivala na zunanjepolitične izbire slovenske vlade, ki je doslej Nemčiji sorazmerno zvesto sledila.”
Domen Mezeg