Medtem, ko zaradi ljubljanskega župana Zorana Jankovića še vedno ostaja nerešeno vprašanje pokopa umorjenih Romov na pokopališču Žale v Ljubljani, se v mestnem svetu hrvaške prestolnice borijo za to, da bi uredili vojaško pokopališče iz II. svetovne vojne, ki so ga preorali vojaki Jugoslovanske armade.
Stranka Neodvisni za Hrvaško je v petek najavila, da bodo na zasedanju mestne skupščine, 9. januarja, podprli županov proračun za naslednje leto, v primeru če bo ta sprejel njihove amandmaje k predlogu proračuna v višini 1,3 milijona evrov.
Bruna Esih iz Neodvisnih za Hrvaško je izpostavila, da projekti stranke niso megalomanski, ampak gre za ključne projekte, ki jih je potrebno pričeti in zanje pridobiti različna dovoljenja ter opraviti druga pripravljalna dela. Neodvisni se zavzemajo za finančna sredstva, ki bila namenjena za Jarunski most in za ureditev vojaškega pokopališča iz časa II. svetovne vojne.
Gre za civilizacijsko vprašanje
Podpredsednik zagrebške mestne skupščine Krešimir Kartelo je uvodoma pojasnil, da želijo s prvim amandmajem zagotoviti 2,5 milijona kun za pripravo dokumentacije za izgradnjo Jarunskega mosta, da bi na račun tega življenje v jugozahodnem delu Zagreba postalo bolj zaželeno za bivanje, saj bi se s tem povečala kakovost življenja v naseljih, ki so neposredno ob Savi in v naseljih južno od Laništa, ki niso močno urbanizirana. V skladu z drugim predlogom proračuna pa bi bil 1 milijon kun namenjen za ureditev vojaškega pokopališča iz II. svetovne vojne, poroča Maxportal. Pri tem je Kartelo izpostavil, da pri tem nikakor ne gre za prikazovanje njihovega pogleda na II. svetovno vojno, ampak gre izključno za civilizacijsko vprašanje.
Za razliko od sosednje Hrvaške je pri nas situacija povsem drugačna, saj se po najdbi posmrtnih ostankov za 53 Romov, ki so bili po mnenju strokovnjakov “preventivno pobiti” in spadajo med žrtve posebej okrutnega komunističnega nasilja, ne najde prostora z njihov pokop. Jankovićeva Mestna občina Ljubljana je namreč njihov pokop na Žalah zavrnila z izgovorom, da so Žale namenjene le za “potrebe” občank in občanov Ljubljane. V Jankovićevi Ljubljani torej ni prostora za žrtve komunizma, ki so bile pobite na obrobnem delu mesta.
Glede na to, da ima Janković večino v Mestni občini Ljubljana, ne čudi, da se ta že naprej uspešno izogiba pokopu posmrtnih ostankov zverinsko pobitih Romov, med katerimi so bili tudi dojenčki in nosečnica. Motiv za zavrnitev pokopa pobitih Romov na Žalah lahko iščemo v Jankovićevem strahu, da bi žrtve komunističnega terorja pokopal na svojem lastnem pragu. S tem dejanjem bi celo znan jugonostalgik Janković, moral priznati, da je “narodno-osvobodilna” vojska v resnici izvajala genocid in etnično čiščenje nad svojimi lastnimi državljani. Janković si več več kot očitno ne želi, zato ne spoštuje niti minimalnega civilizacijskega standarda, da si prav vsaka žrtev zasluži grob, ne glede na vero, narodnost ali politično prepričanje.
Hana Murn