“Tisti, ki so Slovenijo v času vlade Janeza Janše nagovorili, naj kandidira, so upali, da bo v Varnostnem svetu predstavljala tak pokončen glas razuma. Bojim se, da bodo pod to vlado slovenska stališča precej bolj neuvrščeno meglena. V smislu tiste Kučanove, da sta za vojno potrebna dva,” je zapisal komentator Žiga Turk, za zgled pa vzel Albanijo, ki je odločno obsodila rusko agresijo, zločine in laži Putinovega režima.
Z diplomatom Božem Cerarjem smo se pogovarjali o tem, kaj bi morala Slovenija zagovarjati v Varnostnem svetu OZN, saj je postala njegova nestalna članica. Denimo Albanija je pred nami to vlogo dobro zastavila. Med drugim je ostro obsodila tako rusko agresijo kot tudi vojne zločine, predvsem pa vse laži, s katerimi je pred in v času agresije režim Vladimirja Putina zavajal svet. Vse od nastopa vlade Roberta Goloba slovensko zunanjo in notranjo politiko spremljajo zaskrbljujoči indici, ki niso ravno v skladu z zahodnimi, demokratičnimi vrednotami in dejstvom, da je Slovenija članica EU in Nata. Občasno se zdi, da še vedno životarimo nekje v pisani, eksotični druščini neuvrščenih, med raznimi socialističnimi diktaturami in vojaškimi huntami itd. Prej bi rekli, da določene poteze aktualne vlade in njenih “duhovnih gurujev” (Milan Kučan in tovarišija) bolj koristijo Ruski federaciji kot mednarodnim organizacijam, katerih članica je Slovenija. Omeniti gre sramotno glasovanje o resoluciji o proglasitvi Rusije za podpornico terorizma. Več tukaj. Z zanimivimi ekscesi je postregla tudi zunanja ministrica Tanja Fajon. Več tukaj. Da so levi evroposlanci usklajeni z domačo tranzicijsko elito, so dokazali z naknadno zavrnitvijo obsodbe Rusije kot podpornice terorizma. Več tukaj.
Dolgoletni diplomat Božo Cerar ob tem poudarja, da bo “potrebno odgovorno obnašanje. Od nas se marsikaj pričakuje, rezultat kot takšen pa je dober z ozirom na vse okoliščine (pozna kandidatura itd.). Belorusi so imeli pred nami v nekem smislu deset, 15 let prednosti, saj so poskrbeli za marsikatero povezavo.” Kot še meni Cerar, v velikem delu sveta, o Zahodu (katerega del je Slovenija) obstajajo predstave, ki niso vedno v prid Sloveniji. Prepričan je, da moramo ostati zvesti samemu sebi. Zunanjo politiko ocenjuje kot “nekakšno kontinuiteto” in ne vidi večjih odstopanj. Sicer priznava, da so se občasno zgodile “določene nianse ali celo malce več, v kakšno ne najbolj posrečeno smer …”.
Tisti, ki so Slovenijo v času vlade JJ nagovorili, naj kandidira, so upali, da bo v Varnostnem svetu predstavljala tak pokončen glas razuma. Bojim se, da bodo pod to vlado slovenska stališča precej bolj neuvrščeno meglena. V smislu tiste Kučanove, da sta za vojno potrebna dva. https://t.co/FGDjDVjgaI
— Žiga Turk (@ZigaTurk) June 8, 2023
Naša država ima znotraj teh okvirjev določen manevrski prostor, določene lastne poglede, zamisli. In prav je, da je prisluhnila problemom afriških držav, je pa potrebno v tej smeri nadaljevati ter po svojih močeh pomagati. Če smo prisluhnili problemom afriških, azijskih in latinskoameriških držav, s katerimi se one prvenstveno ukvarjajo, bodisi na področju razvoja, bodisi podnebnih sprememb, vode, revščine itd., potem Slovenija ne more ostati zgolj pri izvolitvi in na podporo teh držav pozabiti, ampak mora držati besedo. “Glede vojne v Ukrajini: morda se vsi ne bodo strinjali z menoj, ampak tudi glede te vojne menim, da imamo v precejšnji meri opravka s kontinuiteto, pa naj gre za prejšnjo ali sedanjo vlado, seveda pa obstajajo določene nianse … Kakšne zadeve se ne da v ospredje, gre tudi težko z jezika …” Cerar sicer ne pričakuje, da bi na zunanjepolitičnem področju prišlo do večjih razlik, zlasti ko gre za stališča glede Ukrajine. Spomni, da je porušitev vodnega jezu zunanje ministrstvo obsodilo in pozvalo k iskanju krivcev.
Logar je dobro ocenil, da gre za pravi trenutek za kandidaturo v VS OZN
In če bo Slovenija ostala zvesta svoji poti in obljubam, lahko odigra določeno vlogo (z ozirom na svojo “specifično težo”), na določene zadeve vpliva … Predvsem je potrebno poiskati eno ali dve vprašanji, glede katerih lahko prispeva “neko dodano vrednost”. To je lahko “podlaga za zunanjepolitični nastop” tudi v poznejših letih. Naslednjo kandidaturo lahko realno pričakujemo šele čez 20 ali 30 let … Gre za vseslovenski projekt, saj je prejšnji zunanji minister Anže Logar pravilno ocenil, da gre za pravi trenutek za kandidaturo v VS OZN. Je pa tudi sedanja vlada uspešno izpeljala kampanjo.
Cerar je bil zaradi določenih potez zunanje politike sicer malce zaskrbljen … Za konec je diplomat navedel tudi nekaj področij, na katerih bi bila trenutna oblast lahko dejavna. Predvsem bi se lahko lotili nekaterih najbolj perečih vprašanj, ki vplivajo na svetovno varnost. Eno od področij je lahko tudi problematika podnebnih sprememb, ki zadeva celoten svet. Še posebej pa je potrebno izpostaviti nasprotja velesil v varnostnem svetu, kar hromi delovanje tega organa. Ravno zato je vloga manjših članic, da poskušajo napetosti blažiti in iskati skupne točke.
Ena od skupnih točk je nedvomno ustavitev jedrske oboroževalne tekme. Hkrati pa ne gre pozabiti na probleme posameznih celin, ki bi lahko zadobili širše dimenzije, denimo na Bližnjem vzhodu, v Afriki in na Balkanu itd. Poleg tega bi se bilo smiselno dotakniti perečega področja razvoja umetne inteligence. “Seveda pa je za ustrezen prodor potrebna tudi ustrezna ekipa, ki jo načeloma imamo. A za dokazovanje v mednarodnem prostoru je potrebno imeti kolikor toliko enotno domačo politiko, pomembna pa so tudi finančna sredstva, na tem področju pa je Slovenija omejena. Čudežev ne pričakujmo, pričakujem pa, da bi lahko imeli srečno roko pri dveh ali treh vprašanjih, kjer se bomo skušali dokazati in kjer menim, da smo lahko uspešni.” Hkrati je potrebno vzeti v obzir dejstvo, da se bo v prihodnjih, denimo dveh letih, zgodilo marsikaj, česar še ne vemo … Cerar priznava, da slovensko članstvo sovpada z izredno pomembnim obdobjem, ki je bistveno drugačno od tistega pred leti in desetletji, saj imamo opravka z večpolarnim svetom. “Prilika je tukaj, upam, da jo bomo izkoristili, za kar pa je potreben poenoten pristop slovenske politike, tako vladne kot opozicijske, sicer ne bo pozitivnega izplena.”
Domen Mezeg