Slovenski javni televiziji lahko čestitamo, da so se prebudili iz zimskega spanca. V oddaji Ekstravizor so poročali o problematiki, ki smo jo v našem mediju predstavili že decembra 2019 glede reorganizacije centrov za socialno delo. Ob vseh anomalijah v oddaji so prikazali posnetek v. d. direktorice za regijski center Ljubljana Anje Osojnik, ki na novinarsko vprašanje, kaj je njeno delo, ni znala odgovoriti in odkorakala iz pisarne. V preteklosti pa je slovenska javnost že spoznala sporno delovanje Osojnikove.
Kako neodgovorno je nekdanja ministrica za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač kadrovala in kako nedodelane zakonske predloge so sprejemali, so končno ugotovili tudi v oddaji Ekstravisor na RTV. Poleg številnih anomalij pri socialnih podporah, minimalne plače, sramotno nizkih pokojnin, reorganizacije centrov za socialno delo, je najbolj zbodla v oči direktorica Regijskega centra za socialno delo Ljubljana Anja Osojnik, ki ni znala odgovoriti na preprosto vprašanje glede svojega dela, kar je enostavno povedano nesprejemljivo.
Osojnikova je celo osebna prijateljica nekdanje ministrice za socialne zadeve Anje Kopač Mrak iz kvote Socialnih demokratov in dolgoletna uradnica na področju socialne politike v Sloveniji. Osojnikova se je v preteklosti že znašla v očeh javnosti, ko je krožila anonimka glede nepravilnosti in mobinga nad zaposlenimi v Centru za socialno delo Ljubljana, o čemer smo na Nova24TV že poročali.
Anja Osojnik je na mestu direktorja nasledila Mateja Babška. Sam je moral dati odpoved iz osebnih razlogov, saj naj bi le tako lahko ohranil prejšnje delovno mesto, a kot pravi naš vir, je bil v resnici odstavljen, ker naj bi se zavedal nesmiselnosti in neučinkovitosti reorganizacije. Do zaposlenih naj bi bil zelo korekten. Popolnoma drugačna sinergija je prisotna pod vladavino Osojnikove. Zaradi njenih prijemov so zaposleni popolnoma obupani, saj naj bi imela do njih nemogoče zahteve, nenehno pa naj bi grozila tudi z odpovedmi delovnih razmerij. Pri tem sicer gleda le na količino opravljenega dela, ne pa tudi na kakovost, ki je zaradi pomanjkanja časa ne morejo zagotavljati, zaradi česar so mnoge odločbe nepravilne.
https://twitter.com/andrejhoivik/status/1235843714079059968
Predsednik državnega sveta Alojz Kovšča opozoril na sramotno ravnanje države
V oddaji se je razkrilo, da 68.700 upokojencev prejema za svojo polno delovno dobo manj kot 591 evrov, ki predstavlja cenzus za varstveni dodatek. “To je sramota za državo. Živimo v informacijski dobi. Vsi podatki ZPIZ-a bi lahko romali direktno na zavod za socialno delo. Tam bi lahko vedeli, kdo so osebe, ki imajo tako nizke prejemke. Za te osebe jih lahko operiraš s njihovim premoženjem ter za te osebe je potrebno poskrbeti,” je zaključil predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca.
Ob koncu leta je bilo skoraj 68.700 upokojencev s polno delovno dobo, ki prejemajo pokojnino nižjo od 591 EUR – to je cenzus za varstveni dodatek. ZPIZ tega podatka doslej ni beležil, pripravili so ga na našo prošnjo. @AlojzKovsca, predsednik DS, to označi kot sramoto za državo: pic.twitter.com/TYXSUBwF4G
— EkstraVisor (@EkstraVisor) March 5, 2020
V preteklosti smo razkrili primere, kjer so zaposleni prosili, da ne bi prejeli višje minimalne plače, saj so na koncu meseca dobili manj denarja. V oddaji so razkrili vsem znane primere posameznikov, ki se raje odločijo delati na črno in so s statusom prejemka socialne pomoči upravičeni neplačevanja prispevka za RTV in obveznega zdravstvenega zavarovanja. V oddaji so tudi pokazali primere, na katere smo v našem mediju že opozarjali. Razlika med minimalno plačo in prejeto socialno pomočjo je zelo nizka. Razlika med dvema staršema z minimalno plačo, enim šolajočim otrokom in otrokom v vrtcu ter dvema brezposelnima staršema z istim primerom dveh otrok je 280 evrov. Težava, da posamezniki ne premišljujejo dolgoročno o svoji prihodnosti in se raje odločijo za manj stresno življenje doma s prejemanjem socialne pomoči, je zakuhala stranka Levica, ki je z dvigom socialne pomoči in minimalne plače pogojevala glasove za vlado Marjana Šarca.
Darja Kuzmanič Korva, sekretarka SCSD o začaranem krogu revščine – tako tistih, ki celo življenje prejemajo socialne transferje in tistih, ki živijo na minimalni plači. pic.twitter.com/D8wX2m1Q8L
— EkstraVisor (@EkstraVisor) March 5, 2020
Zaradi Levice ljudje raje živijo od socialne pomoči, med drugim prosjačijo delodajalce, da jim ne plačuje zakonske minimalne plače zaradi izgube socialnih cenzusov
V letu 2020 se je minimalna plača povišala na 940,58 evrov bruto brez vštetih dodatkov. Zaradi tega povišanja je prišlo do situacije, kjer bi družina z dvema otrokoma in staršema na minimalni plači dobila manj sredstev zaradi prehoda v višji dohodkovni razred. “Država, v kateri je družina na slabšem, ko se staršema dvigne plača, sporoča, da se ne splača delati, saj želi čim več volivcev odvisnih od socialnih transferjev,” je v svojem kratkem sporočilu komentiral bivši gospodarski minister in predavatelj na Ekonomski fakulteti v Ljubljani dr. Matej Lahovnik. V preteklosti je slovensko javnost šokirala novica družinskega para, ki sta jasno zapisala, da se zaradi ugodne socialne politike ne splača delati in veliko bolje prideta skozi mesec, če izkoristita vse socialne transferje naše države.
Luka Perš