Obrat v vojni vlade z zdravniki: FURS nezakonito izvajal lov na čarovnice nad zdravniki
Foto: STA
Datum:
Predviden čas branja: 4 min.
Še ena klofuta za vlado in “njen” FURS. Vrhovno sodišče je v sodbi X Ips 11/2024 odločilo, da je Finančna uprava RS (FURS) napačno obravnavala delo zdravnikov, ki so kot samostojni podjetniki sklepali pogodbe z zasebnimi medicinskimi centri. Sodišče je ugotovilo, da FURS ni pristojen za ugotavljanje obstoja delovnega razmerja v davčnih postopkih in da lahko to stori le pristojno delovno sodišče. Na tak način je vrhovno sodišče na nek način “uzakonilo” socialno kapico za zdravnike, ki jih je vlada želela sabotirati.
Primer sega v leto 2024, ko je FURS sprožil množične davčne preglede zasebnih medicinskih centrov, ki so sodelovali s samostojnimi podjetniki. Trdili so, da gre pri takšnem poslovnem modelu za davčno izogibanje in nepravilno obdavčitev. Šlo je seveda za širši pogrom vlade proti zdravnikom.
“Nihče me ne bo prepričal, da to pojasnilo ni del borbe proti zdravnikom, ki delajo več, saj so ga objavili sredi največje vojne ministrstva za zdravje in s tem vlade zoper navedene zdravnike. To je zoper zdravnike, ki so pripravljeni delati več, ob tem nekaj zaslužiti in seveda plačati davke in prispevke,” je takrat komentiral nekdanji direktor Fursa in davčni strokovnjak Ivan Simič.
Dodal je, da gre za diskriminatorno obnašanje Fursa, saj je v prvem odstavku 74. člena Ustave Republike Slovenije določeno, da je gospodarska pobuda svobodna, tu pa se specifično grozi le eni dejavnosti v Sloveniji. Furs je zdravnikom, ki so opravljali dejavnost za več naročnikov, grozil, da gre za obliko davčne utaje, čeprav so povsem legalno opravljali gospodarsko dejavnost po ZGD-1.
Davčni pregledi
Konec leta 2024 so tako začeli kar nekaj davčnih pregledov, sledila so množična zasliševanja zdravstvenega osebja, ki so imeli status samostojnega podjetnika in so delali za zasebne medicinske centre, po mnenju Simiča naj bi bilo to zato, da država vrši pritiske na zasebne medicinske centre.
Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel (Foto: BOBO)
“Očitno ni pomembno, da pacienti pridejo hitro na vrsto in so deležni ustreznega zdravljenja, temveč je pomembno, kdo je močnejši v tej vojni. Zato država svojo moč kaže v obliki davčnih pregledov in nasilnem določanju odvisnega razmerja, čeprav je določbe o odvisnem in neodvisnem razmerju razumeti kot pravico delavca oziroma izvajalca storitev. Če on želi, jo lahko izkoristi. Furs sem opozarjal na moje stališče, da je edino ministrstvo za delo pristojno za ugotavljanje odvisnega ali neodvisnega razmerja in da gre za predhodno vprašanje. Furs mi je gladko odgovoril, da nimam prav,” je na svojem blogu zapisal Simič.
Zaušnica vrhovnega sodišča
Vrhovno sodišče je zdaj razsodilo, da zgolj dejstvo, da zdravnik kot samostojni podjetnik opravlja delo za določen medicinski center, še ne pomeni zlorabe zakonodaje ali davčne utaje.
Sodba sodišča se je glasila takole:
“Nedovoljeno davčno izogibanje ne more biti utemeljeno le na okoliščini, da je samostojni podjetnik kot samozaposlena oseba opravljal delo za družbo z omejeno odgovornostjo, v kateri je edini družbenik in direktor. Tudi v primeru ugotovljenega nedovoljenega davčnega izogibanja dohodkov samostojnega podjetnika, ki jih pridobi v družbi z opravljanjem dela iz dejavnosti te družbe (torej ne za delo direktorja), ni mogoče obdavčiti na podlagi prvega odstavka 37. člena ZDoh-2 kot dohodkov iz delovnega razmerja. Delovno razmerje je dvostransko, prostovoljno vzpostavljeno pogodbeno razmerje med delavcem in delodajalcem. Če take pogodbe ni, lahko nastanek delovnega razmerja ugotavlja le pristojno sodišče v delovnem sporu na podlagi tožbe delavca glede na vsebinske značilnosti medsebojnega razmerja, ne pa davčni organ v davčnem postopku po uradni dolžnosti. Posledično navedeni organ ne more brez sodbe pristojnega delovnega sodišča za nazaj naložiti niti plačila davkov in prispevkov, to je na način, kot da bi delovno razmerje z davčnim zavezancem tedaj (v preteklem obdobju, na katerega se nanaša davčni nadzor) že obstajalo.”
Odločitev sodišča pa ima tudi širše posledice: postavlja pod vprašaj dosedanje postopke FURS-a in odpira možnost, da bi morali prizadeti zdravniki in medicinski centri dobiti povrnjene stroške, nastale zaradi neupravičenih davčnih pregledov.
Vrhovno sodišče (Foto: Žiga Živulović jr./Bobo)
Na nek način pa je sodba tudi tiho svarilo oblastnikom, da FURS ne sme biti orodje za politične obračune s posameznimi dejavnostmi, kot je zasebno zdravstvo. Gre torej za pomemben poraz vlade v popolni vojni, ki jo vrši nad zdravniki in zdravniškimi interesnimi združenji.
