“Zastopamo stranko, ki se je odločila vložiti kazensko ovadbo zoper predsednika RS g. Boruta Pahorja, ter ministra g. Hojsa in g. Tonina, ter neznane storilce, zaradi suma storitve kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti po 314. členu Kazenskega zakonika (KZ-1),” je odvetnik Boštjan Verstovšek javno naznanil na svojem Twitter profilu. Verstovšek velja v odvetniških krogih za nekorektnega, saj je v preteklosti na slovenskih sodiščih velikokrat sprožil sodne postopke proti svojim odvetniškim kolegom. V preteklosti je bil tudi že obsojen pri Odvetniški zbornici Slovenije, ker je svoji stranki izdal previsok račun. V aplikaciji ERAR se razkriva podatek, da je zaslužil z državnimi ustanovami 2.582.234,90 evrov. Ugotovili pa smo tudi, da bi lahko kršil 23. člen Odvetniške poklicne etike, saj je javno reklamiral svojo odmevno kazensko ovadbo, kar pa je prepovedano.
Notranji minister Aleš Hojs, obrambni minister Matej Tonin in predsednik države Borut Pahor so bili na delovnem obisku na Kolpi. V medijih in v slovenski javnosti je završalo, češ da se slovenski državljani morajo držati strogih ukrepov, medtem ko najvišji predstavniki oblasti lahkotno kršijo svoje lastne zakone. To priložnost je želel izkoristiti odvetnik Boštjan Verstovšek, ki je vložil kazensko ovadbo proti vsem trem visokim državnim funkcionarjem.
Novico so v torek z veseljem kot nov napad na vlado pograbili na RTV Slovenija in POP TV. Tako je bil v njihovih osrednjih informativnih oddajah gost tudi Verstovšek. Sporočamo vam, da sta ti dve osrednji slovenski medijski postaji z Verstovškovo pomočjo zopet zavajali slovensko javnost.
Uporabnica na družabnih omrežjih delila odgovor Zdravstvenega inšpektorata
Ena izmed uporabnic na družbenih omrežjih je delila sporočilo Zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije, v katerem piše, da drugi člen Odloka določa, da se le-ta ne uporablja za dejavnosti, ki jih izvajajo pristojne službe za zagotavljanje izvajanja nalog države, samoupravnih lokalnih skupnosti in javnih služb. Obisk 72. brigade Slovenske vojske s strani predsednika države, obrambnega ministra, notranjega ministra in drugih dne 15. aprila 2020 se skladno z drugim členom Odloka ne šteje kot kršitev.
Odvetnik za delovno pravo trdi, da ni šlo kršitev prisilnih predpisov
V raziskovanju smo se obrnili tudi na odvetnika, specializiranega za delovno pravo, ki je tekom epidemije COVID-19 svetoval podjetjem tudi v zvezi z ukrepi za varovanje zdravja in preprečevanje širjenja bolezni. V razgovoru nam je podal mnenje, da Hojs, Tonin, Pahor ter policisti, vojaki in novinarji niso kršili nobenega prisilnega predpisa. Primarno je poudaril, da je očitno, da so ogled državne meje in s tem povezane pogovore vsi opravljali po svoji službeni dolžnosti.
Navedeno ni predstavljalo nobene javne prireditve, temveč je šlo za izvajanje delovnih obveznosti. NIJZ je v priporočilih za delovne organizacije (https://www.nijz.si/navodila-za-delovne-organizacije-v-zvezi-z-novim-koronavirusom-sars-cov-2) navedel priporočilo delodajalcem: “Če je mogoče, naj zaposleni vzdržujejo razdaljo 1,5 m do sodelavcev in strank/uporabnikov.”
Z delo na prostem ni predpisano nošenje zaščitnih mask
Poleg tega za delavce na prostem ni predpisano nošenje zaščitnih mask. V konkretni situaciji je očitno, da so se navedeni nahajali na prostem. Zato po mnenju odvetnika v konkretni zadevi ni prav nobene razumne podlage za obstoj utemeljenega suma storitve očitanega kaznivega dejanja – sicer pa je tudi v času epidemije veliko gospodarstva (predvsem proizvodnja) opravljalo svoje delo brez zaščitnih obraznih mask, brez držanja varnostne razdalje dveh metrov, brez zaščitnih rokavic in ni prav nihče osumljen nobenega kaznivega dejanja.
Po logiki ovaditeljev bi veljalo, da bi morali biti kazensko ovadeni vsi delodajalci, kjer njihovi delavci niso imeli zaščitne opreme (tekom delovnega procesa). Pa tudi srečujejo se s primeri, da delavci ne delajo z masko osem ur, ker enostavno zaradi notranjih pogojev proizvodnje tega ne zmorejo. Ravno tako tudi na delu na prostem (npr. gradbišča) ni obvezno, da morajo delavci vedno nositi zaščitne maske in rokavice, temveč je vsako konkretno situacijo potrebno posebej presojati. V konkretnem primeru so se omenjeni trije funkcionarji (Hojs, Tonin, Pahor) gibali na prostem in držali vsaj neko minimalno razumno razdaljo. Zato bi bilo potrebno kazensko ovadbo zavreči kot neutemeljeno.
Odvetniška pisarna za vlaganje odškodnin
Odvetnik Boštjan Verstovšek pa ni tako nedolžna ovčka, kot ga predstavljajo nekateri slovenski mediji. Naši viri so potrdili, da je maher za vlaganje tožb pred ESČP zaradi sojenja v razumnem roku. To mu je uspelo leta 2006 v primeru Lukenda. Po mnenju naših virov gre za preproste in nezahtevne primere vlaganja tožb, odvetnik Verstovšek pa je iz tega naredil sanjski posel.
Je že kdo do danes slišal za odvetnika Vrstovška?
— miro petek (@miro5ek) April 28, 2020
Verstovšek je hitro sprožil zanimanje slovenske javnosti. Zato se je na naš medij obrnilo veliko zanesljivih virov, ki poznajo delovanje odvetnika Verstovška. V odvetniških krogih ga nekateri kolegi ne smatrajo za korektnega. Naj tudi ne bi imel neke širine, saj deluje kot tipična odškodninska pisarna. Isti viri so nam tudi povedali, da Verstovšek zelo rad kriči na svoje podrejene. Odvetniški kolegi pa so si ga zapomnili po vloženih zadevah proti njim, ki jih zelo rad sproža. V teh sodnih procesih je sprožal različne kazenske in civilne tožbe za škodo, ki naj bi jo ti naredili zoper svoje stranke.
https://twitter.com/potepuski/status/1255373776910454787
Verstovšek obsojen pri Odvetniški zbornici Slovenije, ker je stranki izdal previsok račun
Boštjan Verstovšek se je v svoji dolgoletni odvetniški karieri znašel tudi na zatožni klopi. Leta 2017 ga je obravnavalo celjsko sodišče, ko mu je tožilstvo očitalo izneverjanje. Tožilstvo podrobnosti še ni predstavilo, a leta 2014 je svoji stranki preveč zaračunal za storitve in bil zato obravnavan tudi pri odvetniški zbornici. Po poročanju Dela je šlo za stranko Merime Zahirović. Verstovška je na sodišču zagovarjala njegova žena in partnerica v odvetniški pisarni, Marjana Verstovšek. Tožilstvo je zahtevalo mnenje Odvetniške zbornice Slovenije, ki ga je spoznala za krivega.
Takratni predsednik OZS Roman Završek je povedal, da “je bil odvetnik Boštjan Verstovšek v disciplinskem postopku pravnomočno spoznan za odgovornega kršitve dolžnosti pri opravljanju odvetniškega poklica”. Ugotovili so, da je stranki zaračunaval višje plačilo za delo, kot mu gre po odvetniški tarifi ali zakonu o odvetništvu brez predhodnega pisnega dogovora. Izrekli so mu denarno kazen, je povedal Završek v takratnem poročanju Petričevega glasila.
Verstovšek po javno dostopnih podatkih zaslužil več kot dva in pol milijona evrov, spremlja pa ga tudi burna družinska preteklost
O financiranju njegove odvetniške pisarne so nas opozorili naši viri, saj se v podrobnem pregledu njihovih finančnih storitev najde marsikatera napaka. Tako smo pogledali na aplikacijo Erar. V njej smo kot posamezne subjekte našli Boštjana Verstovška, Marjano Verstovšek in Saša Petka. Njihovi zaslužki so tolikšni, da marsikateri Slovenec lahko samo sanja o takšnih zneskih. Boštjan Verstovšek je zaslužil 2.582.234,90 evra, njegova žena Marjana 240.879,37 evra in Sašo Petek 278.447,57 evrov.
Odvetniško pisarno sestavljajo poleg omenjenih treh še odvetniki Aleksandra Jeraj, Miran Polič, Erik Šuler, Boštjan Pogorevc, Manja Polič in Milena Bratušek. Odvetniško pisarno sestavljata še odvetniški pripravnici Aleša Hartman in Vesna Živkovič. V ogledu strani se odvetnik Sašo Petek predstavlja kot samostojni odvetnik kljub temu, da je naveden na spletni strani Odvetništva Verstovšek kot eden izmed zaposlenih.
Naši viri pa so nam zaupali o burni preteklosti družine Verstovšek. Boštjan Verstovšek prihaja iz odvetniške družine. Tudi njegov pokojni oče je bil odvetnik. Ljudje iz lokalnega okolja, ki odlično poznajo družino Verstovšek povedo, da so bili velikokrat na sodišču zaradi dediščine, ki jo je zapustil oče. Dediščine se je hotela polastiti tudi njegova ljubica, ki je opravljala vlogo sodnice na enem izmed slovenskih sodišč. Burno preteklost bi naj Verstovšek imel s svojo sestro, ki opravlja odvetniške storitve. Naši viri trdijo, da sta se oba v preteklosti znašla na sodišču zaradi pravnih sporov.
Da, sestra je poročena z Darkom Končanom. Poznam iz gimnazije… Zanimiva družina.
— Boštjan Lesjak 🇸🇮 (@lesjakb) April 28, 2020
Verstovšek je kršil poklicno odvetniško etiko zaradi reklamiranja na družbenih omrežjih
Odvetniško zbornico Slovenije smo povprašali, ali je dovoljeno, da se Odvetniška pisarna Verstovšek promovira preko družabnega omrežja Twitter. Njihove odgovore še pričakujemo. Vendar smo v podrobnem pregledu v predpisih Odvetniške poklicne etike našli 23. člen, ki govori o prepovedi reklamiranja posameznega odvetnika.
V 23. členu med drugim piše, da se odvetnik, ne sme promovirati z navajanjem uspešnih obramb, dobljenih pravdnih in drugih zadev, sodelovanja v odmevnih zadevah, števila strank in njihove pomembnosti, težavnosti rešenih zadev in podobno.
Verstovšek je javno promoviral na svojem Twitter in Facebook profilu kazensko ovadbo proti notranjemu ministru Alešu Hojsu, obrambnemu ministru Mateju Toninu in predsedniku države Borut Pahor. Omenjeni trije funkcionarji so vedno na očeh javnosti in vedno vzbudijo veliko pozornosti. Slovenska javnost je bila zelo polemična glede omenjenega sprehoda ob Kolpi.
Odvetnik Verstovšek je izkoristil družbeno klimo v Sloveniji in se javno promoviral v odmevnem primeru kazenske ovadbe v najbolj gledanih informativnih oddajah na RTV Slovenija in POP TV. Dobil je zastonj reklamo za svoje storitve. Zato bi bilo veliko bolje, da najprej počisti pred svojim pragom, preden vlaga butaste kazenske ovadbe proti visokim državnim funkcionarjem.
Luka Perš