Po tem ko so stoletne vode zalile Slovenijo, ni trajalo dolgo, da so iz zakotnih kotičkov prilezli isti politični ščurki, ki so se dve leti vlačili po ljubljanskih ulicah s komunističnimi simboli in začeli politkomisariti. Cilj: sanacija ugleda “njihove” vlade, omejitev PR škode zaradi tega, ker je odpovedala protipoplavnih kohezijskih sredstev in napad na politično opozicijo. Zopet je postalo jasno kot beli dan: levica sovraži desnico in njene volivce. Zasvojena je s sovraštvom.
Karkoli si mislite o slovenski politiki – le ena politična stranka se je organizirala in fizično pomagala ljudem v stiski. To je bila Slovenska demokratska stranka. Da niso zagrabili za krampe, lopate, šajtrge in vedra, jim ne more nihče očitati. Prvi vtisi slik na socialnih omrežjih so bili pozitivni. Že naslednjih nekaj ur je sledila usklajena akcija spletnih trolov nesmrtne revolucije, ki so kazali slike, kjer naj bi imel Janez Janša premalo umazane čevlje. Ko so nekaj slik naprej videli dodobra umazanega Janšo, se je retorika spremenila: zdaj jih je motilo to, da je stranka fotografije in posnetke iz svojih akcij objavila na socialnih omrežjih (katera organizacija pa jih ne bi?!), saj gre za “izkoriščanje tistih, ki jih je poplavilo”.
Najbolj ogabni tvit je “uspel” Mlademu forumu ponosnih naslednikov komunistične partije, ki so zapisali: “Slovenkam in Slovencem je medsebojna pomoč samoumevna. To da stopimo skupaj, ko nam je hudo, je morda naša najlepša lastnost, kar pa nas dela izjemen narod. Prijazno pa spominjamo, kako patetično izpade, ko se nekateri politiki slikate na kriznih žariščih z lopato v rokah. Prostor, kjer vidite priložnost za fototermin, za nekatere predstavlja trpljenje”.
To so si drznili reči skrajno levi mladeniči, ki so sredi globalne pandemije – ko je praktično po vsem svetu veljala prepoved združevanja – v uradnih strankarskih funkcijah paradirali po ljubljanskih ulicah s komunističnimi simboli in pozivali k nespoštovanju protikoronskih ukrepov, medtem ko so nesrečniki 500 metrov stran hlastali za zrakom in se “utapljali” v lastnih pljučih.
Kriteriji isti kot med pandemijo
Seveda je nekomu, ki mu je ujma odnesla hišo povsem vseeno, če mu pride pomagat državljan Janez Janša, državljan Marjan Šarec ali državljan Robert Golob (ko smo že pri čevljih, prvi je res imel na terenu povsem čiste čevlje, pa tega nihče ni problematiziral, medtem ko smo Goloba, vidno slabe volje, ker je moral domov z dopusta, več dni gledali v uradni uniformi preprodajalcev rabljenih vozil – v športnih copatih).
Prihaja čas poračuna – in zadnje leto Roberta Goloba?
Vlada bo v prihodnjih dnevih, tednih in mesecih gotovo potrebovala vso pomoč, ki jo lahko dobi. Ko se bo vse poleglo in bo treba resno začeti obračati številke, bo vlada pred nemogočo nalogo: kako ohraniti fiskalno pravilo, hkrati pa zapraviti še en letni zdravstveni proračun za sanacijo. Fiskus je po letu socialističnega deljenja bombončkov opustošen, prav tako se že iz tujine pojavljajo opozorila, da slovenske javne finance niso dolgoročno vzdržne. Vlada sicer lahko poskuša trenutno krizo izkoristiti za izgovor, zakaj se konec mandata ne bo nič naredilo, a to ne bo dovolj niti za osnovno vzdržnost proračuna in podsistemov, ki že zdaj hirajo na obroke (zdravstvo, pokojninski sistem, infrastruktura …) A nihče ne sme pozabiti, da je vlada leta 2022 od Janševe vlade prevzela gospodarstvo in proračun, ki sta bila v odlični formi, kljub dvema letoma pandemične kalvarije. V enem samem letu je stanje diametralno spremenila v fiskalno katastrofičnega, ne da bi se soočila z eno samo resno krizo ali da bi sprejela eno samo bolečo reformo. Zdaj bo čas poračuna za preteklo leto nebrzdanega socializma in prav nič presenetljivo ne bi bilo, če bi bilo leto 2023 zadnje leto vladavine Roberta Goloba.
Seveda se bodo aktivisti v medijih do zadnjega borili, da se kaj takega ne bi zgodilo. Zato 24ur vsak dan na naslovnici objavlja titoistično sliko dobrotnika Goloba, kako se pogovarja z jokajočo žrtvijo poplav. Zato noben od večinskih medijev ne poroča o tem, da se je vlada odrekla protipoplavnim sredstvom iz evropskega sklada za odpornost in razvoj, ki ga je priborilo ministrstvo pod vodstvom Zvoneta Črnača (si predstavljate, kaj bi se zgodilo, če bi kaj takega naredila desna vlada?!). Zato se v medijih pojavljajo ezoterične zgodbe brez virov o tem, da je prejšnja vlada selektivno gradila protipoplavno zaščito. Gre za le prvega od korakov v zaščiti te vlade. In najbolj grozno je to, da se nihče ne zdrzne – na desni in na levi vsi vedo, da je to slovenski status quo ante bellum. Mediji so levi. Nevladne organizacije so leve. Pravosodje je levo. Volivci na levi se tega veselijo. Volivci na desni so to sprejeli. Tako levi kot desni pa so zaradi tega vsak dan bolj revni.
Mitja Iršič