Zavezništvo Nata ni dobro sprejelo nedavne izjave nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je poudaril, da bi bilo treba Rusiji dovoliti, “da počne, kar hoče” z državami Nata, ki ne prispevajo svojega pravičnega deleža k izdatkom za obrambo. Razlog za to se skriva v statističnih podatkih. Ti kažejo, da kar tretjina držav v Evropi, med katerimi je tudi Slovenija, ne sledi zavezi, da bi za obrambo Natu namenile dva odstotka BDP.
Zadnji podatki Nata kažejo, da je le 11 od 31 članic dejansko doseglo cilj in za obrambo namenijo vsaj dva odstotka svojega BDP. Stanje je takšno kljub zavezi članic iz leta 2014, ko si je Rusija priključila ukrajinski Krim, da bodo za obrambo namenile vsaj tolikšen delež.
Donald Trump je zanetil pravcati politični vihar s komentarji na shodu v Južni Karolini, ko je izjavil: “Nisi plačal? Si prestopnik? Ne, ne bi te zaščitil. Pravzaprav bi jih spodbujal, naj delajo, kar hočejo. Plačati moraš. Moraš plačati svoje račune.” Bela hiša se je nemudoma odzvala z ostro repliko, v kateri je Trumpove komentarje označila za “grozljive in neprimerne” ter zatrdila, da ti “spodbujajo nevaren kaos”. “Vsako namigovanje, da zavezniki ne bodo branili drug drugega, spodkopava vso našo varnost vključno z varnostjo ZDA in povečuje tveganje za ameriške in evropske vojake,” je nezadovoljstvo nad tem izrazil generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg.
Slovenija namenja manj kot 1,5 odstotka BDP
Ostre besede za evropske članice Nata, za katere se je izkazalo, da varčujejo z obrambnimi zavezami, so pri nekaterih vzbudile veliko zaskrbljenost. Najnižji plačniki glede na delež nacionalnega BDP so bile Španija, Belgija in Luksemburg, in sicer je prva po podatkih Nata namenila le 1,26 odstotka, druga 1,26 odstotka, tretja pa 0,72 odstotka BDP.
Glede na majhnost in vire Luksemburga v primerjavi z drugimi državami Nata ni pričakovati, da bo slednji izpolnjeval enake zahteve. Islandija pa pri porabi sredstev, namenjenih za obrambo, na seznamu plačnic ni posebej izpostavljena, saj kljub ustanovitvi Nata nima svoje vojske. Poleg Islandije in Luksemburga je sedem držav članic, katerih poraba za obrambo ostaja manjša od 1,5 odstotka BDP. Slovenija je namenila 1,35 odstotka BDP.
Več kot Slovenija so Natu namenile tudi sosednja Hrvaška (1,79 odstotka BDP) in Italija (1,46 odstotka BDP). Večji delež sredstev namenjajo tudi Črna gora in Severna Makedonija, vsaka namenja 1,87 odstotka BDP, Bolgarija pa 1,84 odstotka BDP. Da aktualna vlada ni namenila več, ne preseneča glede na ostro nasprotovanje koalicijske stranke Levica, ki celo meni, da bi bilo treba v teh nevarnih časih izstopiti iz zavezništva Nata. Slovenski premier Robert Golob je lani poleti sicer dejal, da se bo “vlada trudila v vsakem proračunu povečati izdatke, da bi do leta 2030 dosegli ta cilj”. Ker truditi se ne pomeni enako kot zagotoviti, je težko biti pretirano optimističen.
Niti Nemčija in Francija ne dosegata cilja
Cilja ne dosegata niti ustanovni članici Evropske unije, ki veljata za najmočnejši državi EU: Nemčija in Francija, prva namreč prispeva 1,57 odstotka BDP, druga pa 1,9 odstotka BDP. Nemški uradniki sicer pričakujejo, da bodo letos izpolnili cilj 2 odstotkov BDP, deloma po zaslugi posebnega sklada v višini milijarde evrov, vzpostavljenega kot odgovor na rusko vojno v Ukrajini.
Čeprav Nemčija ne dosega meje 2 odstotkov BDP za obrambo, ostaja drugi največji donator orožja v Ukrajini. Kancler Olaf Scholz je glasno spodbudil druge države članice EU, naj prispevajo več. “Evropa mora nujno močno okrepiti proizvodnjo oborožitve,” je dejal danes in opozoril, da celina zdaj “ne živi v času miru”. Meni, da je treba od proizvodnje orožja preiti v množično oboroževanje. “Tisti, ki želijo mir, morajo biti sposobni uspešno odvračati agresorje.”
Največ namenjata Poljska in ZDA
Po lanskih julijskih ocenah je bilo le 11 od 31 držav Nata na dobri poti, da leta 2023 izpolnijo cilj obrambnih izdatkov v višini 2 odstotkov BDP. Te članice so bile Poljska, Združene države – ki sta prispevali, prva 3,9 odstotka, druga pa 3,49 odstotka. Grčija, Estonija, Litva, Finska, Romunija, Madžarska, Latvija, Velika Britanija in Slovaška so namenile najmanj 2,03 odstotka BDP in več.
Ko je govora o nasprotnikih financiranja Nata za obrambne namene, je nedvomno treba upoštevati aktualno dogajanje po svetu, ki je daleč od mirnega, in da Nato kot celota velja za daleč najmočnejšo vojaško silo na svetu. 31 državam zavezništva k obrambi poleg zajetnega vojaškega proračuna obrambo prispeva tudi osebje (več kot tri milijone aktivnega osebja, 2,7 milijona rezervnega osebja) in več kot 700.000 vojakov, ki so po navedbah Daily Maila del paravojaških sil. Poleg tega bi lahko članice zavezništva v primeru vsesplošne vojne v vojno skupno vpoklicale več kot 206 milijonov ljudi (glede na populacijo vojaško sposobnih civilistov v državah).
Ž. N.