“Ne predstavljam pa si, kako bi bilo, če bi bila še danes na položaju vlada Marjana Šarca,” je začetek predsedovanja Svetu EU komentiral Boštjan M. Turk. V Sloveniji je namreč izredno malo ljudi kos tako odgovorni nalogi – torej soočati se s pandemijo in z vsemi njenimi posledicami ter se hkrati pripravljati na vodenje EU. Tu je treba opozoriti, da se tudi EU nahaja v stanju vse bolj izrazite, permanentne politične krize. Šarec tem izzivom absolutno ne bi bil kos, poleg tega, za razliko od Janeza Janše, v tujini ne uživa nobenega spoštovanja oziroma zanj sploh nihče ne ve.
Od akterjev, ki oponirajo sedanji vladi, po vsej verjetnosti nihče ne bi bil kos predsedovanju EU, v kombinaciji s soočanjem z epidemijo in njenimi posledicami, vsekakor pa tej nalogi ne bi bil kos nekdanji premier Marjan Šarec. Morda bi bila tu izjema lahko Tanja Fajon, je bil mnenja prodekan Evropske akademije znanosti in umetnosti Boštjan M. Turk, vendar pa je ona več ali manj strelovod za nezadovoljstvo – spomnimo se samo reakcije v Beogradu, na njeno agendo pri pristopanju določenih nekdanjih republik SFRJ v evropske integracije. Tako da je to, po Turkovem mnenju, neka sreča v tranzicijski nesreči, ki nam jo povzroča nerazčiščena preteklost, da je predsednik vlade prav Janez Janša. Njegovo funkcijo bi podobno uspešno lahko opravljal morda le še Igor Bavčar, tretjega kandidata pa Turk v tem trenutku ne vidi.
“V normalnih razmerah in normalni državi, bi opozicija, ob tako pomembnem dogodku, kot je predsedovanje države Svetu EU, podpirala vlado v skupnem prizadevanju za potrditev ugleda in pomena Republike Slovenije,” je pojasnil Turk, ob tem pa pripomnil, da se pri nas žal česa takega ne moremo nadejati. Če opazujemo čas, odkar je vlada nastala, ugotovimo, da je, ne glede na najhujšo zdravstveno in tudi siceršnjo krizo, ki jo je Slovenija doživela v drugi polovici 20. oziroma v 21. stoletju, opozicija pandemijo izrabljala za stalne napade in obračunavanje z vlado.
Mediji so pri tem igrali pomembno vlogo, saj so opoziciji omogočali vsakršno artikulacijo napada na vlado – ne glede na razmere, v katerih se je celotna država nahajala. Spričo tega bi bili preveč optimistični, če bi upali, da bo bo imela vlada v času predsedovanja EU mir. Lahko se bojimo celo nečesa drugega, in sicer, da bo tranzicijsko ozadje skupaj z novinarskimi aktivisti v Sloveniji še naprej ustvarjalo afere ter jih izvažalo v evropske medije in v Bruselj in tudi na ta način oteževalo delo vladi oziroma jo poskušalo diskvalificirati.
Večina meni, da bo Slovenija uspešno predsedovala Svetu EU
So pa bili vsi dosedanji napadi in diskvalifikacije, ki so se jih posluževali politični aktivisti – angažirani bodisi v medijih bodisi v tranzicijskih strankah (razlike med enimi in drugimi tako ali tako ni), po Turkovih besedah bob ob steno. Bili so milni mehurčki, v katerih se je najbolj zrcalilo obličje tistega, ki jih je pošiljal v zrak. Tako si vsi upamo zreti v prihodnost z nekim optimizmom in si upamo napovedovati, da bo – ne glede na metanje polen pod noge in medijsko ofenzivo v tujini, vlada preživela polletno predsedovanje, tako kot je preživela vse možne kandidate za mandatarja, s katerimi so rožljali tranzicijski mogočneži in novinarski aktivisti.
Tudi rezultati nedavne ankete, ki jo je za Nova24TV izvedla javnomnenjska agencija Parsifal, kažejo, da velika večina vprašanih meni, da bo Slovenija uspešno predsedovala Svetu EU – teh je kar 63,9 odstotka vprašanih. Takšnih, ki menijo, da Slovenija ne bo predsedovala uspešno, pa je skupno le 29,5 odstotka. Sodeč po rezultatih je tako mogoče sklepati, da ljudje zaupajo aktualni vladi. To pa niti ne preseneča, saj je Slovenija več kot uspešno predsedovala Svetu EU že prvič, ko je bil premier ravno tako Janez Janša.
Sara Bertoncelj