V soboto, 19. junija 2021, je v Slovenskih Konjicah potekal 12. Kongres SDS, na katerem so delegati volili predsednika stranke, člane nadzornega in izvršnega odbora. Poleg tega je bilo v obravnavi še pet resolucij, ki so bile bolj ali manj soglasno sprejete. Odstopanja so bila zanemarljiva. Za predsednika SDS je bil za mandat do leta 2025 potrjen Janez Janša, nekoliko pa je presenetil njegov govor, ki je dal slutiti, da bo to tudi njegov zadnji mandat na čelu SDS. Lahko bi rekli, da se počasi pripravlja teren za naslednika. O tem, kdo bi lahko in kdo bo v prihodnosti nasledil Janšo, nočem špekulirati, verjamem pa, da bo tranzicija uspešnejša od fiaska, ki so si ga privoščili v CDU Angele Merkel.
Zanimivejše so bile resolucije. Te so glede na širino področij, ki jih zajemajo, dovolj raznolike, da lahko vsak najde nekaj zase. Če je bila nosilna resolucija Gradimo Slovenijo pisana z večjim poudarkom na povezovanju in ubiranju zdravorazumske srednje poti, je resolucija Za obrambo ustavnih temeljev slovenske države rekla bobu bob.
Slovenski demokratski mladini, ki je napisala resolucijo Oda mladosti: konkretno za mlade, se pozna, da je še nekoliko zelena. Njihov predlog o študentskih osebnih izkaznicah morda deluje v teoriji, a kot nekdo, ki je razvlekel pojem večnega študenta do novih razsežnosti, lahko povem, da se v praksi ne bi obnesel. Podpiram idejo, da bi mlade do 26. leta oprostili plačevanja dohodnine, pri tem pa je smiselno dodati, da bi država morala aktivno začeti odvračati mlade od zapravljanja časa s študijem. V Sloveniji imamo preprosto preveč študentov. Kar je še huje, imamo kup študentov na smereh, ki so daleč od perspektivnih in zaposljivih. In kar je še najhuje, imamo kup študentov na smereh, ki resnici na ljubo sploh ne bi smele biti študij. A tako je, obdobje debelih krav pač.
Nataliteta je igra številk
Najbolj je presenetila resolucija ženskega odbora SDS, imenovana Ženska sem – vem, znam, zmorem. Ko sem nehal zavijati z očmi zaradi tako klasično feminističnega naslova, se je izkazala kot solidno branje. Za moje pojme se resolucija resno zavzema za dvig natalitete v Sloveniji, kar je več kot pohvalno. Ravno tako hvalevredno je spoznanje, da med najpomembnejše prioritete mladih žensk sodijo spodbuda pri odločitvi za družino in otroke ter hitro reševanje stanovanjskega problema za mlade družine. Ob tem Ženski odbor SDS ni pozabil klasično feminističnih idej o promociji žensk v podjetništvu in politiki ter pomoči pri čimprejšnji vključitvi na trg dela. Včasih je treba vzeti dobro skupaj s slabim.
Da bi mladim ženskam olajšali odločitev za več otrok, so pri ženskem odboru predlagali zagotovitev dodatnih sredstev za graditev vrtcev in šol, družina bi za vsakega otroka prejela univerzalni otroški dodatek, pomoč pri reševanju stanovanjskega problema, večanje davčnih olajšav glede na število otrok in zmanjšanje glavnice stanovanjskega kredita za 10 odstotkov z vsakim otrokom. A to še ni vse. Materam, ki želijo ostati doma in se posvetiti družini in otrokom, bi pri štirih otrocih zagotovili dovolj finančnih možnosti, da ženski “ni treba hoditi v službo in bo na starost prejemala pokojnino” (nadomestilo za opravljanje negovanja oz. skrbi za otroke in gospodinjstvo s plačanimi prispevki in z upoštevanjem delovne dobe). Mogoče največje presenečenje v zvezi z obravnavo te resolucije je bil predlog amandmaja delegata Roberta Volfa, ki je želel dodati dve leti porodniške za tretjega otroka. Iz več razlogov so ga torpedirale Romana Tomc, Alenka Jeraj in Alenka Forte, tako da je Volf predlog umaknil z glasovanja. Ob vsem nesmiselnem deljenju bombončkov in drugih obljub naj bi ta predlog bil predrag.
Večni ciniki bodo rekli, da so predlogi pisani na kožo Albankam, Bosankam in Cigankam v Sloveniji. Sam menim, da je bolj zaskrbljujoče, da Slovenke v svoji lastni domovini raje, kot da bi imele otroke, čakajo v nedogled in vsa ta najbolj plodna leta garajo kot črna živina, medtem ko se skupina ABC na njihov račun množi. Nataliteta je konec koncev igra številk in sto vrhunskih jalovih podjetnic je manj koristnih za Slovenijo kot ena sama mati s štirimi otroki. Vprašajte Skandinavke. Visoko inteligentne delajo, priseljenke iz Afrike in Azije se razmnožujejo, inteligenčni kvocient pa pada.
Ivan Šokić