Prvi častni poveljnik Slovenske vojske in brigadni general Anton Krkovič je v oddaji Pogovor z osamosvojitelji spregovoril o obrambnih vidikih slovenske osamosvojitvene vojne in dogajanju pred njo. Krkovič je 25. junija 1991 poveljeval prvi častni enoti prve slovenske vojske, pod njegovim poveljstvom pa so izvedli vrsto bojnih akcij. Krkovič začetek vojne šteje na dan, ko je prišlo do samorazorožitve Slovenije. “Šlo je za vojno napoved,” je dejal. Največji izziv, s katerim so se takrat srečevali, pa je bil močna propaganda prejšnjega sistema, kjer so seveda bili prisotni isti ljudje, ki so prej sodelovali v prejšnjem sistemu. “Tu je šlo za totalno diskontinuiteto s preteklostjo. Sistemsko seveda,” je pojasnil.
V tokratni oddaji Pogovor z osamosvojitelji je voditelj oddaje Aleksander Rant gostil brigadnega generala Antona Krkoviča. Spregovorila sta o obrambnih vidikih osamosvojitvene vojne, kako smo obranili našo samostojnost in kako je bila rojena Slovenska vojska. Krkovič se je leta 1987 zaposlil kot operativni v zaščitni brigadi teritorialne obrambe v Kočevski Reki ter bil leta 1988 imenovan za načelnika in vodjo oddelka za ljudsko obrambo občine Kočevje.
17. maja 1990 je preprečil razoroževanje oziroma samorazoroževanje teritorialne obrambe na Kočevskem in o tem obvestil takratnega sekretarja za ljudsko obrambo Janeza Janšo. “Tukaj vas moram nekoliko popraviti, saj ni bilo več ničesar za razorožiti, ker so bila skladišča že izpraznjena,” je pojasnil Krkovič. Slednji je bil glavni pobudnik akcije 2-1-13-61 in oče Manevrske strukture narodne zaščite, kasnejše Slovenske vojske. 15. oktobra 1990 je Krkovič postal poveljnik zaščitne obrambe Teritorialne obrambe. Začela se je temeljna in temeljita prenova zaščitne brigade, v katero je vključil preizkušene in zaupanja vredne pripadnike MSNZ. 17. decembra je bila pod Krkovičevim poveljstvom prvič postrojena na novo organizirana enota, ki je predstavljala tudi na novo oboroženo silo nove države.
Krkovič je 25. junija 1991 poveljeval prvi častni enoti prve slovenske vojske in v tej vlogi predal raport predsedniku predsedstva Republike Slovenije. Pripadniki brigade so pod Krkovičevim neposrednim poveljstvom izvedli vrsto bojnih akcij: Moste pri Komendi, Rožna Dolina, Borovnica, Ribnica, varovanje nabornikov Iga in Peker, varovanje Republiškega vodstva ter varovanje Luke Koper ob odhodu vojakov JLA iz Slovenije. Takoj po odhodu jugoslovanskih vojakov je brigada Moris pod poveljstvom Krkoviča dobila nalogo, da izdela programe usposabljanja prvih profesionalnih vojakov. Tako se je usposabljanje prvih poklicnih vojakov v Sloveniji začelo junija 1992 v eni od baz brigade v Škrilju. Krkovič je leta 1993 prejel čin brigadnega generala.
Z razorožitvijo se je pričela vojna v Sloveniji
Začetek vojne za Sloveniji Krkovič vidi v vojni napovedi, ki se je imenovala kot ukaz v smislu nudenja pomoči. “Bil je en sam trik. Šlo je za vojno napoved in za strateški dokument, nad katerim je bila izvršena kot vojak vojaku in športnik športniku izjemno uspešna operacija, strateška operacija. Tako rekoč razorožitve nasprotnika v bodoči vojni,” je pojasnil in pri tem dodal, da se je s tem dnem definitivno pričela vojna v Sloveniji. Vojna se je končala v Luki Koper, kjer se je po njegovem mnenju odpeljalo veliko zlo, kar je vitalno ogrožalo Slovenijo in slovenstvo. “Vojna se je začela 15. maja 1990 in na datum definitivnega izgona sovražnih sil iz našega prostora, to pa je 25. in 26. oktobra 1991.”
Kot je pojasnil, je šlo takrat za zelo dovršeno propagando, nekdanji režim pa je imel zelo izpopolnjene službe, ki so dobro vedele, za kaj gre, in ki so poznale strateške vidike in jih znale s propagando podpreti. “Tu je šlo za totalno diskontinuiteto s preteklostjo. Sistemsko seveda,” je pojasnil. Ko sam govori o tej diskontinuiteti, pravi, da mu podtikajo, da so bili to isti ljudje, ki so bili v milici, pa so bili nato v policiji. “To ni argument kontinuitete, saj se niso na novo rodili,” je bil jasen. Postavljali so se novi sistemi, denimo obrambe, a je šlo za iste ljudi. Sam je prepričan, če bi ga na tej funkciji, ki jo je imel sam, bil nekdo brez izkušenj, ne bi preživel niti dva dni. “To je bila mreža, prepletena z obveščevalnimi službami.”
Po prvem strateškem posegu v Slovenijo je bilo treba izbrati stran
Pojasnjuje, da se je v prejšnjem režimu zgodil strateški operativni poseg, prvi korak agresije nad Slovenijo, pri čemer je bilo treba izbrati stran. “Na tej točki sem se jaz opredelil za moj dom, za moj narod in za Slovenijo,” je pojasnil in pri tem poudaril, da je bila to podlaga za strokovno opravljeno funkcijo, ki jo je opravil, kot jo je opravil. Meni, da imamo v Sloveniji veliko preveč doktorjev, pri čemer poudarja, da jih je veliko umetno ustvarjenih. “Veliko je genialnih, veliko pa je šodra, ki se znajo dobro prebiti na mesta, od koder zganjajo propagando,” je pojasnil.
V nadaljevanju pogovora je poudaril da pri vsaki stvari ni najpomembnejše rojstvo, temveč spočetje. “To so prvi koraki, ki jim je treba dati veliko več pozornosti, kot se mu daje v tem pogledu,” je v nadaljevanju dodal. Če to prikaže na življenjskem področju, je spočetje ideja, kot je bila slovenska samostojnost. “Medtem ko sem sam podpiral to idejo, so bili nad menoj ljudje, ki so ravnali drugače, in me moti, da me na Generalštabu obešajo občasno na steno, potem pa me dol dajejo,” je še bil kritičen. V vsakem primeru pa velja, da je Krkovič prvi načelnik slovenske vojske, medtem pa se z “obešanjem” še vedno bije politična bitka. “Imam dovolj manipuliranja, ampak nisem nič užaljen.”
Sara Rančigaj