“Selitve tako fizičnih kot pravnih oseb se dogajajo, toda ocenjujem, da le-te še nimajo bistvenega vpliva na proračun. Večjo težavo vidim v tem, da so odraz naše neugodne davčne zakonodaje, in tisti, ki so enkrat odšli, se bodo težko vrnili. Poleg tega pa je to slab znak tudi drugim, ki bi želeli priti v Slovenijo,” meni davčni strokovnjak Simič. “Zlasti bi poudaril nujnost predlagane razbremenitve dela, da ustvarimo spodbudno okolje za rast in privabljanje na znanju temelječih podjetij in dejavnosti,” pa pravi ekonomist Burger.
Pred dnevi smo izvedeli, da je Slovenija do letošnjega aprila doživela največji padec BDP-ja med vsemi članicami EU. Obenem je v ponedeljek tudi Evropska komisija za letos znižala napoved gospodarske rasti z 2,5 na 2,0 odstotka, ob tem pa sploh ni upoštevala enormnega padca BDP, ki je Slovenijo prizadel v prvem četrtletju.
Zaskrbljujoče stanje sta pred dnevi v studiu največje komercialne TV komentirala predsednik parlamentarne Komisije za nadzor javnih financ Jernej Vrtovec (stranka NSi) in finančni minister Klemen Boštjančič, ki je poskušal braniti sporne vladne ukrepe in katastrofalno stanje na področju javnih financ. Boštjančič je enormni padec BDP-ja skušal ublažiti z ugodnimi bonitetnimi ocenami.
Prav tako ga pretirano ne skrbi domnevna množična selitev slovenskih podjetij na Hrvaško. Prepričan je tudi, da zna država privabljati potrebne tuje investicije (z visoko dodano vrednostjo). Hkrati meni, da normiranci niso preveč obdavčeni. O tem in še čem, smo se pogovarjali z davčnim strokovnjakom Ivanom Simičem in ekonomistom Anžetom Burgerjem.
Vprašanja in odgovori davčnega strokovnjaka Ivana Simiča:
- Minister Boštjančič je zavrnil očitke o slabem gospodarskem stanju v državi, ob čemer je navedel da je evropska bonitetna agencija Scope pred kratkim Sloveniji dvignila bonitetno oceno z A na A+ s stabilnimi obeti. Kako to komentirate?
Vsak ima pravico do svojega mnenja.
2. Boštjančič sicer priznava, da padec BDP v prvem trimesečju skrbi tudi njega, vendar ga ne pripisuje domnevno prestrogi davčni politiki. Kako to komentirate?
Da minister za finance nima dovolj informacij ali ne ve, kako se izvajajo davčni predpisi, da ne ve, kako se kršijo davčni zakoni, in da ne ve, kako se ne spoštujejo sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.
3. Minister trditev o selitvi podjetij na Hrvaško označuje kot ponavljajočo se “mantro”, za katero še niso prejeli konkretnih dokazov o njeni množičnosti. Kako to komentirate?
Selitve tako fizičnih kot pravnih oseb se dogajajo, toda ocenjujem, da le-te še nimajo bistvenega vpliva na proračun. Večjo težavo vidim v tem, da so odraz naše neugodne davčne zakonodaje, in tisti, ki so enkrat odšli, se bodo težko vrnili. Poleg tega pa je to slab znak tudi drugim, ki bi želeli priti v Slovenijo.
4. Boštjančič je prepričan, da Slovenija načrtno usmerja k privabljanju investicij z visoko dodano vrednostjo. Kako komentirate njegovo trditev?
Nimam dovolj informacij, da bi lahko to komentiral.
5. Boštjančiča sicer skrbi znižanje investicij v gradbeništvu in upad nakupov prebivalstva. Se tudi vam to zdita ključni težavi?
Niti ne. Ključna težava je bolj, da ni vizije. Poleg tega ne vem, zakaj ga skrbi znižanje investicij v gradbeništvu, če se bo gradilo več tisoč stanovanj.
6. Ali ljudje po vašem nakupujejo manj tudi zaradi previsokega davčnega bremena (primer je gorivo na črpalkah)?
Ne, mislim, da to ni razlog. To je lahko le izgovor.
7. Minister še meni, da normiranci niso preveč obdavčeni, kako to komentirate?
Strinjam se z njegovim mnenjem, da normiranci niso preveč obdavčeni, seveda dokler so v mejah predvidenih mejnih zneskov. Ko te zneske presežejo, pa ne moremo več govoriti o ugodni obdavčitvi za vse dejavnosti, sploh, če bi lahko uveljavljali stroške (odhodke).
Komentar ekonomista Anžeta Burgerja:
Za nepričakovan padec BDP v prvem četrtletju letošnjega leta vidim tri glavne vzroke:
1. Rast zaposlenosti: Pomemben dejavnik rasti BDP je tudi zaposlenost, kjer se je od novembra 2024 do februarja 2015 število delovno aktivnih znižalo za 10.000 oseb oziroma en odstotek delovne sile, na letni ravni pa je bila sprememba februar 2025/februar 2024 -0,3 odstotka. Število izdanih delovnih dovoljenjih za zaposlitev tujcev se zmanjšuje od leta 2021, število veljavnih delovnih dovoljenj pa je od leta 2024, ko jih je bilo 46.505, padlo na 44.369. Negativnih demografskih trendov zaradi staranja prebivalstva v Sloveniji torej ne kompenziramo več z delovnimi imigracijami.
2. Investicije: Bruto investicije v osnovna sredstva so se zmanjšale za 5,1 odstotka, kar je podobno kot četrtletje pred tem. Zlasti so upadle gradbene investicije, sektor gradbeništva je ustvarilo za šest odstotkov manj dodane vrednosti kot prvo četrtletje lani. Investicije v osnovna sredstva so upadle verjetno zaradi večje mednarodne geopolitične nestabilnosti, medtem ko gre pri gradbenih investicijah za upočasnitev novogradenj zaradi previsokih cen nepremičnin, po katerih se je povpraševanje začelo zmanjševati. Lani je bila namreč letna rast cen stanovanjskih nepremičnin 8,5-odstotna in nadaljevala se je desetletna neprekinjena rast cen. Posledično je lani glede na leto prej prišlo do 21-odstotnega upada števila prodaj in 15-odstotnega padca vrednosti prodaj nepremičnin.
3. Izvoz: Tretji večji razlog za padec BDP pa je šibko izvozno povpraševanje. Vrednost izvoza blaga in storitev je sicer ostala na podobni ravni kot pred enim letom, se je pa za 1,9 odstotka povečal uvoz. Saldo menjave s tujino je zato prispeval negativno na rast BDP, in sicer -1,4 odstotne točke. Vzrok za nizko rast izvoza je prav tako v negotovostih na trgu zaradi protekcionistične politike predsednika ZDA ter močnejšega evra. Tudi dve naši pomembni trgovinski partnerici, Nemčija in Avstrija, sta lani in letos dosegali nizke oziroma v večini četrtletij negativne rasti BDP.
Vlada RS na zunanje šoke nima vpliva, naše gospodarstvo je v mednarodnem sektorju močno vezano na evropski trg. Na kratek rok lahko gospodarsko aktivnost spodbujamo le s targetirano ekspanzivno fiskalno politiko v okviru prenovljenih fiskalnih pravil EU. Na dolgi rok pa je potrebno sprejeti vse strukturne reforme in izboljšati poslovno okolje, da bomo dosegli dvig produktivnosti v gospodarstvu in javnem sektorju. Seznam priporočil za vzdržno in na inovativnosti temelječo rast je ravno včeraj predstavil UMAR v svoji najnovejši publikaciji Kakovost življenja v Sloveniji – Poročilo o razvoju 2025.
Zlasti bi poudaril nujnost predlagane razbremenitve dela, da ustvarimo spodbudno okolje za rast in privabljanje na znanju temelječih podjetij in dejavnosti. Davčno breme je potrebno bolj razvojno razporediti stran od obdavčitve dela in ustvarjanja dodane vrednosti v gospodarstvu in bolj na rente (zemljišča in nepremičnine) ter potrošnjo. Nujna je tudi stanovanjska politika stran od abotne ideje o povečanju gradnje javnih neprofitnih stanovanj in rajši v smer liberalizacije gradnje v urbanih središčih. Poleg pokojninske reforme v obravnavi pa potrebujemo nujno še zdravstveno reformo, s katero moramo reformirati sistem iz državnega zdravstva v javno zdravstvo po formuli najboljših zdravstvenih sistemov v tujini (Nizozemska, Švica). Skratka uvesti konkurenco na trgu zavarovanj ter krepiti privatne koncesionarje, da bodo zdravstvene storitve dostopne v sprejemljivem času vsem, ne samo premožnim.
Čas je, da se v Sloveniji začnemo resno pogovarjati tudi o politiki konkurence, saj na mnogih trgih zlorabe prevladujočega položaja kartelni dogovori, visoke vstopne ovire in hiperregulacija omogočajo visoke rente na račun visokih cen za potrošnike. Previsoke cene hrane, nepremičnin, zdravstvenih storitev, zavarovalnih premij in podobno so posledica prenizke stopnje konkurence na trgu, celo odsotnosti trga. Pomikamo se stran od tržnega gospodarstva v smeri oligarhičnega, izkrivljenega kapitalizma ali državnega kapitalizma. Noben od teh dveh sistemov nikoli v zgodovini na dolgi rok ni deloval in ne verjamem, da bo drugače v prihodnje.
Domen Mezeg