Ko se je izvedelo, da je Slovenija izgubila tožbo na Splošnem sodišču Evropske unije glede zaščite imena teran, je postalo jasno, da slovenski vinarji ne bodo imeli več ekskluzivne pravice do uporabe imena teran, saj bodo le tega lahko uporabljali na Hrvaškem pri trženju svoje znamke Vina Istre. Za komentar okrog izida sodbe, ki predstavlja politično zaušnico Židanu in njegovi ekipi na račun neodgovornega dela, smo povprašali Verico Trstenjak, nekdanjo generalno pravobranilko na Sodišču Evropske unije v Luksemburgu in sodnico na Splošnem sodišču Evropske unije, ki je med drugim pojasnila, da se bo sedaj lahko hrvaško vino z oznako teran prodajalo tudi v Sloveniji.
“Sodba Splošnega sodišča EU je za Slovenijo obvezujoča,” poudarja Trstenjakova in ob tem poudarja, da je sicer možna še pritožba na sodišče EU kot najvišje sodišče v Evropski uniji. “Menim, da so bile napake Slovenije narejene že takrat, ko je Hrvaška zahtevala zaščito terana, in verjetno bi se takrat s spretnimi pogajanji lahko tej tožbi izognili.”
Slovenija bi morala že pred vstopom Hrvaške v Evropsko unijo urediti določene zadeve
Kot že večkrat prej je Trstenjakova poudarila, da bi morala Slovenija že pred vstopom Hrvaške v Evropsko unijo urediti določene zadeve, in sicer ne le meje na morju, ampak tudi druge sporne zadeve. “Tukaj lahko vedno znova pogledamo primer Grčije v zvezi z Makedonijo v smislu kakšne pogoje ji postavlja za članstvo v mednarodnih organizacijah.”
Rezultat sodbe je po besedah Trstenjakove takšen, kot je. “Hrvaška lahko tako uporablja oznako teran, vendar velja poudariti, da to pomeni, da se bo hrvaško vino z oznako teran pod temi pogoji, ki so v EU uredbi, lahko prodajalo tudi v Sloveniji, ne le na Hrvaškem, kot nekateri navajajo. V Evropski uniji namreč velja prosti pretok blaga, zato se blago, ki je v eni državi zakonito na trgu in to je v tem primeru teran, lahko prodaja po vsej Evropski uniji. Taka je zadeva glede te sodbe, seveda pa so na področju vin še druge možnosti.”
Zaradi slabega pogajanja izgubili tudi vino tokaj
“Ali je bila tožba smiselna, to pa vedo le tisti, ki so imeli vpogled v celotno dokumentacijo, tako na pristojnem ministrstvu, kot pri Evropski komisiji,” je izpostavila in poudarila, da nedvomno gre za odločitev, ki ima sedaj finančne posledice, kar se tiče stroškov postopka, kot za pridelovalce grozdja in seveda vina teran. Ob tem je Trstenjakova spomnila na še en poraz Slovenije v primeru vina tokaj, ki smo ga izgubili na račun slabega pogajanja. “Takrat je dr. Janez Potočnik vodil predpristopna pogajanja. Madžarska je vino registrirala, mi pa smo to spregledali,” je kritično izpostavila Trstenjakova in dodala, da na tem primeru študentom predava, kako se država ne sme pogajati.
Tudi, ko nekaj zaščitimo, je potrebna pozornost
Spomnimo na spor Slovenije in Hrvaške v primeru kranjske klobase, ki se je končal tako, da je bila leta 2015 sprejeta odločitev, da lahko Hrvaška naslednjih 15 let še naprej proizvaja in prodaja klobase pod tem imenom, nato pa se mora domisliti novega imena. Kljub temu, da je slovenska javnost na ta kompromis gledala kot na poraz, je tedanja oblast na odločitev gledala z odobravanjem, podobno kot sedaj v primeru vina teran.
“Glede primerjav nekdanjega ministra Židana s kranjsko klobaso, je treba poudariti, da mora država tudi pri že zaščitenih proizvodih v EU ( npr. Prleška tünka, kraški pršut oz. vino teran) biti pozorna, da ne pride do podobne zaščite na ravni EU, ki jo predlaga druga država. Ravno zato poteka postopek pred registracijo na ravni EU, kjer imajo države možnost izraziti pomisleke. Znani so npr. spori glede sira feta. Ker tudi glede že zaščitenih proizvodov, bi lahko v bodoče kdo predlagal podobno zaščito in bo morala Slovenija odreagirati,” še svetuje Trstenjakova.
Nina Žoher