Šakali na Kornatih so v zadnjih letih postali resen problem za lokalne ovčerejce in ogrožajo tradicionalno rejo ovac, ki je pomemben del otoške kulture. Po poročanjih so se šakali na otoku Kornat, največjem otoku v Nacionalnem parku Kornati, pojavili okoli leta 2020, čeprav ni jasno, kako so prišli tja. Ena od teorij je, da so priplavali z bližnjih otokov, kot je Dugi otok, saj so znani kot dobri plavalci, druga pa namiguje, da jih je nekdo namerno pripeljal.
V samo štirih letih, odkar so nepojasnjeno prišli z Dugega otoka, so šakali popolnoma opustošili populacijo kornatskih ovc in njihovo število zmanjšali za štirikrat. Po podatkih narodnega parka so otoški pastirji v matičnih čredah včasih imeli okoli 2000 ovc, njihovo število pa se je zmanjšalo na okoli 500, poročajo hrvaški mediji.
Šakali nimajo naravnih sovražnikov na otoku, kar jim omogoča hitro razmnoževanje. Njihova oportunistična narava jim omogoča, da se prehranjujejo tudi z drugimi viri hrane, kot so odpadki ali manjši sesalci. Domačini opozarjajo, da šakali postajajo potencialna grožnja tudi za turizem, saj se približujejo hišam in so aktivni tudi podnevi. Čeprav za ljudi načeloma niso nevarni, njihova prisotnost in zavijanje ponoči povzročata zaskrbljenost.
Nacionalni park Kornati izvaja sanitarni odstrel šakalov, pri čemer je bilo odstranjenih okoli 160 živali, a to ni dovolj, saj se šakali hitro razmnožujejo. Lovci uporabljajo napredne tehnologije, vključno z droni, vendar je lov v turistični sezoni omejen zaradi prisotnosti turistov in vročine. Domačini kritizirajo počasen in premalo intenziven pristop oblasti.
Vpliv šakalov na Kornate
Šakali pobijajo predvsem jagnjeta. Družina Mudronja, ki na otoku vodi kmetijo in gostilno Bebanje, je v dveh letih izgubila 80–90 odstotkov jagnjet, kar pomeni izgubo okoli 200 jagnjet in finančno škodo med 93.000 in 120.000 evri, je poročal N1. Ob tem ne čudi, da je Jakob Šikić po poročanju hrvaškega portala Jutarnji list za pastirja najel Afganistanca, nekateri rejci pa so poskusili uporabljati pse čuvaje, kot so kangali, a ti niso združljivi s turistično sezono, saj lahko povzročajo konflikte.
Leta 2025 je Kornate obiskala hrvaška ministrica za okolje Marija Vučković, ki je obljubila podporo pri obnovi čred, čiščenju zemljišč in pokrivanju tekočih stroškov. Vendar domačini ostajajo skeptični, saj odškodnine (100–150 kun na ovco) ne pokrijejo izgub, piše Index.
Šakali so oportunistični plenilci in mrhovinarji, ki se prilagajajo različnim habitatom. Njihova prisotnost na Kornatih je nenavadna, bi pa njihova prisotnost lahko ogrozila biotsko raznovrstnost in tradicionalno rejo, kar lahko vodi v opuščanje otokov in izgubo demografskega ravnovesja. Njihovo širjenje na Kornate bi po mnenju nekaterih strokovnjakov lahko bila posledica širših ekoloških sprememb, kot je iztrebljanje volkov, ki so naravni plenilci šakalov. Namesto zgolj o odstrelu bi lahko oblasti razmislile o celostnih rešitvah, kot so boljše ograje za črede ali ponovna uvedba naravnih plenilcev. Trenutni pristop, ki temelji na odstrelih, se zdi neučinkovit, saj se populacija šakalov še vedno povečuje.
A. H.