V ponedeljek je tudi uradno postalo jasno, da novo gibanje Povežimo Slovenijo vstopa na politično sceno, ki postaja zelo resen igralec, ki bo pomembno vplival na prihodnjo vlado. V Beltincih je potekalo srečanje, med katerimi so nosilni predsedniki strank pobude Alojz Kovšca, Andrej Čuš, Zdravko Počivalšek, Marjan Podobnik in Franc Kangler z gospodarstveniki, župani, kmeti, šolniki in drugimi člani ter simpatizerji podprli aktivnosti pri povezovanju. Pogovore so namenili tudi k imenovanju skupne liste, ki bo ob uspehu na volitvah lahko omogočila reševanje nakopičenih problemov kmetijstva, šolstva, zdravstva in drugih izzivov, ki so jih izpostavili prisotni. Gibanja dolgo časa ni bilo zaznati v javnomnenjskih raziskavah, a po zadnjih anketah Parsifala bi kljub še ne do konca izoblikovani listi Povežimo Slovenijo prestopil parlamentarni prag in bi prejel nekje med šest in osem mandatov. “Projekt povežimo Slovenijo združuje različne politične akterje, ki želijo na eni strani premostiti razlike in povezati vse sile ter pogled v razvoj,” je prepričan politični analitik Sebastjan Jeretič.
Nekje bolj na tiho, drugod malo bolj spektakularno so se stranke podale v predvolilni boj. Na desnici se že veliko dogaja, na levici pa vlada molk. Na desni ostaja najmočnejša stranka SDS, na drugi strani so opozicijske stranke, ki so se združile v Koalicijo ustavnega loka – KUL. Slednjo sestavljajo stranka Marjana Šarca, stranka Alenke Bratušek, SD in Levica. Stranke so se združile z namenom, da bi zrušile vlado, podpisale pa so tudi dogovor o povolilnem sodelovanju.
Rezultati javnomnenjske raziskave Parsifal o političnem vzdušju v državi pa že tri mesece kažejo, da bo Lista Povežimo Slovenijo premešala karte in prestopila prag parlamenta. Lista je nastala s spojitvijo strank SMC Zdravka Počivalška, SLS Marjana Podobnika, GAS Alojza Kovšce, Zelenih Slovenije Andreja Čuša in Nove ljudske stranke Franca Kanglerja. “Projekt povežimo Slovenijo združuje različne politične akterje, ki želijo na eni strani premostiti razlike in povezati vse sile ter pogled v razvoj. Na drugi strani so to ljudje, ki so se že pokazali kot operativni in izkušeni. Torej gre tudi za nek politični eksperiment za Slovenijo, kjer se bo oblikovala oziroma je želja, da se oblikuje skupna lista različnih strank, med katerimi so tudi kakšne razlike, recimo od vrednot in pogledov na nekatere teme, ampak jih druži želja po konkretni operativni politiki usmerjeni v razvoj,” je projekt komentiral politični analitik Sebastjan Jeretič.
Že septembra so veliko rast zabeležile stranke naklonjene sodelovanju in povezovanju v razvojni koaliciji. Takšni rezultati nakazujejo, da je velikemu delu sodelujočih v anketi pomembno, da stranka, ki ji bodo zaupali svoj glas, v državnem zboru deluje konstruktivno. Stranke na levici namreč želijo volivce pridobiti tudi z izključevanjem stranke SDS, s katero ne bodo šle v koalicijo.
“Slovensko politiko nekako dušita dve pomembni bolezni na katere odgovarja Povežimo Slovenijo. Prva bolezen je ta razkol, razdvojenost na dva pola, ko se politika zapiči v vsako minimalno razliko in na tem gradi negativno politiko, namesto, da bi te razlike premostili in svoj pogled osredotočili na tisto, kar nam je skupno – to pa je želja po razvoju. Druga bolezen slovenske politike je dolgoletna neoperativnost in neučinkovitost. Mi smo lahko videli z aktualno vlado, ki deluje v zelo težkem kontekstu; od epidemije do popolne politične vojne s strani opozicije in nekaterih medijev, da je možno tudi v Sloveniji voditi operativno učinkovito politiko,” je dodal Jeretič in pri tem poudaril, da bi tudi gospodarstveniki potrdili, da gre za najbolj operativno vlado do sedaj.
Projekt povežimo Slovenijo bo lahko jeziček na tehtnici med obema ključnima poloma
Lista povežimo Slovenijo je žal edina novost na volitvah in edina sprememba v političnem prostoru, kjer bodo, kot kaže, v igri ene in iste figure. Stranke so se med seboj združile, saj kot posamezne ne bi prestopile praga državnega zbora. Skupaj pa zadnje ankete Parsifala razkrivajo, da SDS zanesljivo vodi, stranka SD pa je tista, ki prevladuje v KUL. Lista Povežimo Slovenijo je sodeč po zadnjih podatkih izenačena s koalicijsko NSi. “Ne gre za silo, ki bi lahko imela vodilno vlogo v Sloveniji. Je pa lahko izjemno pomembna, kot jeziček na tehtnici med obema ključnima političnima blokoma. Samo če že pride v državni zbor, lahko odigra zelo veliko vlogo. Mislim pa, da je podpora, ki se nakazuje tej povezavi do neke mere pričakovana in lahko morda še narašča, kajti mislim, da v Sloveniji obstaja en pomemben delež volivcev, ki si želijo preseganja polarizacije, ki si želijo preseganje izključevanja in ki v tem smislu jih lahko taka nova sila prav realno in tudi uspešno nagovori,” meni sociolog in politolog Matej Makarovič.
Glede na to, da se je strankama LMŠ in Levica podpora zmanjšala, je očitno, da so šli radikalni glasovi v smer stranke SD. Postavlja pa se vprašanje, ali lahko SD z radikalno politiko po tej etapni zmagi poseže kam višje, saj s skrajnimi stališči odvrača zmerne volivce na levici. Rezultati ankete kličejo ozadje tranzicijske levice k oblikovanju vsaj še ene liste s potencialom za prestop parlamentarnega praga. “Je nekaj iniciativ, ki se skušajo oblikovati v levem delu liberalnega centra, informacije so tukaj različne. Velika razlika med KUL-om in projektom Povežimo Slovenijo je recimo v tem, da je tukaj dejansko želja po oblikovanju skupne liste. Pogovori, dogovori se bodo dogajali še do konca leta, ampak namen je, da se nastopi z eno listo. KUL bo nastopil z različnimi strankami in gre bolj za nek ohlapen dogovor o sodelovanju po volitvah. Tukaj pa je želja ta, da se z raznolikostjo, z različnimi kandidati iz različnih virov oblikuje neka politična ekipa, ki bo znala povezati probleme lokalnega okolja, torej zelo konkretno politiko, ki se odvija na lokalnem nivoju z državno politiko,” je še pojasnil Jeretič.
Javnomnenjska raziskava v oktobru jasno kaže, da bi na parlamentarnih volitvah večina vprašanih glasovala za največjo koalicijsko stranko SDS. Pod drugo pa je v grafu zajeta tudi stranka Resni.ca in vsa druga gibanja, ki se opredeljujejo kot proticepilska. Skupaj so prejeli 1,8 odstotka glasov. Kot lahko jasno vidimo, Zoranu Stevanoviću volitve, če bi bile to nedeljo, ne bi bile naklonjene. SDS uživa zaupanje, LMŠ tone, SD pa zaradi radikalizacije ne doživi preboja. Zdaj se ugiba tudi kdo bo na čelu Liste povežimo Slovenijo, večkrat se omenja direktor Krke Jože Colarič, vendar je služba za javnost Krke odgovorila: “Sporočamo vam, da je predsednik uprave v Krki in da je Krka tudi njegova ‘strankarska’ izbira.”
Na koncu lahko le sklenemo, da je ljudem dovolj nenehnih razprtij in obljub, s kom vse stranke ne bodo sodelovale. Parlamentarna demokracija zahteva sodelovanje, tega se zaveda tudi volilno telo, ki ne vidi potrebe po tem, da bi vsakdanjik v parlamentu spominjal na telenovelo. Konec koncev je hram demokracije namenjen skupnemu iskanju najboljših rešitev za čim večje število državljanov, sodelovanje v razvojni koaliciji pa je takšna rešitev.
Sara Rančigaj