Vrsto let smo priča dvomljivim in netransparentnim praksam vodenja državnih infrastrukturnih projektov. V Sloveniji je namreč postala stalna praksa, da se izbira najdražje trase, kjer je potrebnih veliko tunelov in viaduktov, posledično pa so najbolj oškodovani davkoplačevalci. Prav tako pogosto odslovimo najcenejše izvajalce, saj posel dobijo domača velika gradbena podjetja z močnim političnim zaledjem, ki s pogostimi dodatnimi aneksi dražijo projekte.
Glede na to, da smo v Sloveniji le za 27 kilometrov proge ustanovili posebno podjetje 2TDK, je več kot očitno, da pri odločitvah o večjih infrastrukturnih projektih v ozadju stojijo posamezne interesne sfere, ki preko ministrstev in državnih uradnikov obvladujejo to državo. V sredo, 4. septembra 2019, je o netransparentnih praksah potekala 9. nujna seja komisije za nadzor javnih financ, katere predsednik je poslanec SDS dr. Anže Logar in na kateri so poslanke in poslanci obravnavali problematiko velikih državnih infrastrukturnih projektov – gradnjo drugega tira, druge cevi predora Karavanke in tretje razvojne osi.
Prvi sporni projekt, o katerem so na seji govorili, je severni del tretje razvojne osi od Šentruperta do Velenja, za katerega nekateri že govorijo, da bo postal “avtocestni TEŠ 6”, saj bo njegova gradnja zaradi številnih predorov in viaduktov časovno daljša, ekološko bolj sporna, predvsem pa za vsaj 200 milijonov evrov dražja. Zagotovo ne gre za gospodarni projekt, če bo na 14 km ceste stalo 17 infrastrukturnih objektov. Tudi izvajalec za predor Karavanke je bil izbran šele v drugo, ko je dal za dobrih 10 milijonov evrov višjo ponudbo. Prav tako je sumljivo dejstvo, da se podjetje za razvoj drugega tira 2TDK na vse načine trudi zavrniti najugodnejšega ponudnika za izvedbo projektov v dolini Glinščice.
Boljše in cenejše rešitve romajo v koš
Poslanec SDS Zvonko Černač je v razpravi izpostavil dejstvo, da so “tako pri projektu drugi tir kot pri tretji razvojni osi bile na mizi boljše in cenejše rešitve, ki so jih leve vlade vrgle v koš, kar nakazuje na to, da pri odločitvah o večjih infrastrukturnih projektih v ozadju stojijo posamezne interesne sfere, ki preko ministrstev in državnih uradnikov obvladujejo to državo”. Kot pravi, bi bil v Sloveniji skrajni čas, da se tem posameznikom prepreči nadaljnje škodljivo delovanje. Spomnil je na januarsko sejo KNJF, kjer so se obravnavale težave gradnje druge cevi karavanškega predora, na kateri je bil sprejet sklep, da ministrstvo za javno upravo v roku 8 dni pisno predstavi predlog zakonskih rešitev s področja revizije postopkov javnega naročanja, ki bodo sledila zakonodajnim rešitvam in dobrim praksam iz tujine. Ministrstvo za javno upravo svojega dela ni opravilo, kar kaže na neodgovornost in ignoranco ministra Medveda.
Sosednje države gradijo hitreje in ugodneje
Černač je izpostavil, da naše sosednje države gradijo hitreje in ugodneje, saj “drugače obvladujejo revizije in pritožbe, drugače opravljajo nadzor nad gradnjami, drugače načrtujejo infrastrukturne projekte in predvsem zato, ker za 27 kilometrov proge ne ustanavljajo posebnega podjetja”, kot smo to naredili v Sloveniji pri projektu drugi tir in s podjetjem 2TDK. Zanimivo se mu zdi tudi, da je “Alenka Bratušek kot opozicijska poslanka zatrjevala, da je zakon o drugem tiru, ki je omogočil ustanovitev podjetja 2TDK, nepotreben, ko je postala ministrica za infrastrukturo, pa je začela govoriti drugače”. Poslanec SDS meni, da se mora podjetje 2TDK nemudoma ukiniti, njegovo delo pa bi morale prevzeti Slovenske železnice ali Dars. Takšni primeri so po njegovem mnenju namreč razlog, da se v Sloveniji gradnja infrastrukture ne izvaja. Černač še dodaja da je bil projekt odseka hitre ceste Šentrupert-Velenje do leta 2012 obravnavan kot neprimeren, pozneje pa se ga je potegnilo iz predala, zaradi česar Koroška še dolgo ne bo povezana s preostalo Slovenijo.
Državna sekretarka na infrastrukturnem ministrstvu Nina Mauhler je več članov komisije razburila z izjavo, da infrastrukturne projekte podaljšujejo tudi tovrstne razprave v DZ. Predsednik komisije Logar je ocenil, da takšne izjave pričajo o temeljnem nerazumevanju parlamentarnega nadzora nad trošenjem državnega denarja, poslanec Černač pa je od državne sekretarke zahteval opravičilo ali odstop. Seja je bila zaključena predčasno, saj so bili mnogi člani KNJF soglasni, da bi morala na seji biti prisotna tudi ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek.
Hana Murn