“Če bi zadevo sodil, bi se še kako resno spustil v oceno, ali so toženci sodelovali pri odločanju v sklopu zakonskih pooblastil oblikovanja sodnih zaključkov, ali pa so funkcije zgolj zlorabili za politično motivirano posledico tožnikovega zaprtja. Sodnica se temu vprašanju kot kaže ni posvečala, kar bo gospod Matoz kot v pravu zelo vešč odvetnik gotovo ustrezno izpodbijal v pritožbi,” je o zadnji razsodbi v zadevi Patria dejal bivši kazenski sodnik Radonjić. Janša bo sicer primoran odpreti spletno dražbo za prodajo raznih predmetov, da bo poravnal enormne sodne stroške.
Spomnimo: Mariborsko sodišče je toženim sodnikom in tožilki v primeru Patria, ki je klavrno propadel, prisodilo enormne sodne stroške. Za desetletje in pol sodnega preganjanja jim bo moral Janez Janša izplačati še preko 44 tisoč evrov sodnih stroškov. “Povampirjena sodniška kasta v službi izrojene levice verjame, da je nedotakljiva,” je ob tem zapisal predsednik SDS Janša. Tožilki in sodnikom, ki so krivo tožili in sodili v procesu PATRIA, sta sodišči v Kranju in Mariboru prisodili: Hrastar 11.522 €, Klajnšček 11.415 €, Štrukelj 7.2011 €, Žalik 7.2011 € in Masleša 7.2011 € sodnih stroškov.
Za vse oproščene in za obravnavo, ki je trajala manj kot tri ure, je sodišče naložilo skupaj plačila preko 44 tisočakov, ki morajo biti izplačani v roku 15 dni. Predsednik SDS je še dodal, da sta kranjsko sodišče in sodnica Tanja Bizjak oprostila vseh 5 toženih v rekordnem času, brez izvedbe enega samega dokaznega predloga s strani oškodovanca, že več kot leto dni pa ni razpisala naroka za preostanek odškodninske tožbe. Sicer tožba zaradi nezakonitega prestajanja kazni traja že peto leto.
Janša za poravnavo sodnih stroškov v spletno dražbo
Spomnimo, da je Janša toženim očital nezakonito delo v okviru procesa Patria. Janša: “Eno je sojenje, drugo pa je politični obračun. To je bil politični obračun.” Zdi se, da je bil cilj njegovega zaprta leta 2014 preprečitev nastanka nove Janševe vlade. Na omrežju X je prvak opozicije hkrati napovedal ponovitev zgodbe z obsodbo, tokrat v zadevi Trenta, ter sklic predčasnih volitev. Tisti, ki so Janšo po krivem obsodili, so bili tokrat celo nagrajeni. Ob tem pa ja najbolj v nebo vpijoč primer upokojenega sodnika Branka Masleše, ki je s tem dejansko prejel “zlato medaljo” za sporno življenjsko delo. Janša pa je nazadnje na družbenih omrežjih sporočil, da bo za poravnavo enormnih sodnih stroškov primoran v elektronsko dražbo, na kateri bo prodajal določene predmete.
Komentar nekdanjega kazenskega sodnika Zvjezdana Radonjića:
“Odškodninska zadeva za povzročeno škodo sodi med civilnopravne zadeve, ki so točkovane po Tarifni številki 20, poglavje VIII, v zvezi s tarifno številko 19. Vrednost spora mi v konkretnem primeru ni znana. Če bi bila 1.000.000 EUR (+/- 300.000), bi znašali stroški za odgovor na tožbo vsakega izmed toženih 9.000 odvetniških točk, ob vrednosti točke 0,6 EUR, kar znaša 5.400 EUR. K temu gre prišteti še najmanj sodne takse, ki na podlagi Zakona o sodnih taksah pri enaki vrednosti spora znašajo nadaljnjih 2.175 EUR (priloga številka 1 po tabeli številka 16). Le to dvoje znaša skupaj 7.575 EUR. Ker mi višina tožbenega zneska ni znana, izhajam iz vrednosti, ki sem jo zasledil v tisku, ki bi naj znašala med 900.000 in 1.500.000 EUR, pač odvisno od vira informacij. Pomnoženo s številom tožencev se mi zdi skupni znesek še kar natančno odmerjen ter zakonit.
Povsem druge vrste je vprašanje, ali je razsodba pravična ali ne. Tudi v tem delu zadeve iz prve roke ne poznam, načeloma bi morala biti razsodba posledica meritornega odločanja, ki nikakor ni stvar enega naroka ali nekaj ur. Če bi zadevo sodil, bi se še kako resno spustil v oceno, ali so toženci sodelovali pri odločanju v sklopu zakonskih pooblastil oblikovanja sodnih zaključkov, ali pa so funkcije zgolj zlorabili za politično motivirano posledico tožnikovega zaprtja. Sodnica se temu vprašanju kot kaže ni posvečala, kar bo gospod Matoz kot v pravu zelo vešč odvetnik gotovo ustrezno izpodbijal v pritožbi. Tretji tip vprašanj je, ali bo sojenje na drugi stopnji rezultatsko, z vnaprej znanim izidom, ali posledica skrbne strokovne presoje neodvisnega organa. Slednja možnost se mi nakazuje kot nekaj hipotetičnega, pa bo pritožba po vsem sodeč zavrnjena, ne glede na njeno utemeljenost ter kakovost.”
Domen Mezeg