Zakon o obnovi in razvoju: Na voljo so imeli devet virov, upoštevali so le tri, od tega dodatno obremenitev gospodarstva

Po več kot štirih mesecih je vladni koaliciji “uspelo” pripraviti zakon o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev po katastrofalnih avgustovskih poplavah v državi. 

Zakon, ki posega na številna področja, naj bi omogočil hitro obnovo in normalizacijo razmer na prizadetih območjih ter postavil temelje za nadaljnji razvoj in večjo odpornost na naravne nesreče.

Da z zakonom ni vse tako, kot bi moralo biti, je pokazala tudi razprava, tako da predlog zakona v državnem zboru ni imel enotne podpore. Zakon je predstavil vodja vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih Boštjan Šefic. Po njegovem zakon ureja obnovo od temeljev za začetek tretje faze, to je saniranja razmer po ujmi 4. avgusta 2023.

Vlada po polževo
Spomnimo. Velik del Slovenije je v noči na 4. avgust prizadela naravna nesreča velikih razsežnosti. V obdobju po naravni ujmi smo od vladnih predstavnikov in koalicijskih poslancev večkrat slišali, da se je vlada na to nesrečo hitro in učinkovito odzvala. Vendar pa dejstva govorijo drugače. Na to je v razpravi v državnem zboru v imenu Slovenske demokratske stranke (SDS) opozoril poslanec Zvone Černač. Poudaril je, da so se hitro in učinkovito odzvali sistem zaščite in reševanja, gasilci, Slovenska vojska, lokalne skupnosti in številni prostovoljci. “Vsem tem gre zahvala, da so posledice naravne ujme manjše, kot bi sicer bile,” je dejal.

V nadaljevanju je Černač spomnil, da je predsednik vlade Robert Golob v dneh po ujmi sicer napovedal hiter odziv vlade in do tega je z vložitvijo novele zakona o odpravi posledic naravnih nesreč tudi prišlo. Vendar pa je bilo to predvsem zato, ker je bila novela zakona zaradi neke druge, sicer manjše naravne ujme že pripravljena in bi jo v vsakem primeru obravnavali po 15. avgustu. Zahvaljujoč temu je bil prvi odziv ustrezen, nadaljnji koraki pa ne, je dodal Černač.

Od obljub le − obljube
Robert Golob je teden dni po naravni ujmi tudi obljubil, da bodo gradili montažne objekte. “Smo že v kontaktu z največjimi proizvajalci montažnih hiš v Sloveniji. Po njihovih zagotovilih imajo kapacitete za sto hiš na mesec. Sto hiš!” Od te Golobove izjave so minili štirje meseci. Doslej pa ni bil s pomočjo vlade naročen še noben nadomestni objekt. “Ne sto na mesec, niti eden ni bil naročen, kaj šele postavljen,” je poudaril Černač.

Sporne hitre razlastitve
Po oceni vladne službe za obnovo kar 335 objektov na poplavnih območjih ni več primernih za bivanje. Vladna koalicija (Svoboda, SD in Levica) pa v zdajšnjem, močno zapoznelem zakonu daje poudarek na hitrih razlastitvah, ne na naročanju nadomestnih objektov in izpolnitvi Golobovih obljub. V SDS hitrim razlastitvam objektov odločno nasprotujejo. Opozarjajo, da pritožba ne zadrži izvršbe odločbe o rušenju, objekti morajo biti odstranjeni najkasneje v letu dni. Nikjer v novem zakonu o obnovi in razvoju pa ni določbe o rokih pridobitve oziroma postavitve nadomestnih objektov. Posledično so prebivalci na poplavnih območjih, katerih objekti niso več primerni za bivanje, izredno zaskrbljeni. Vendar to koalicije ne moti, da ne bi peljala naprej svoje poti, razumljive le njim.

A to še ni vse. Golobova koalicija je zakon z amandmajem dopolnila tako, da je mogoča celo hitra razlastitev vseh objektov, ki ležijo na območju, kjer so predvideni ukrepi za preprečitev naravnih nesreč. Tudi objektov, ki so primerni za bivanje in v zadnji ujmi niso bili poškodovani.

Černač je spomnil, da so v SDS tem hitrim razlastitvam nasprotovali že pri noveli interventnega zakona in nasprotujejo jim tudi danes pri tem zakonu. Predlagali so, da je treba najprej poiskati vse dogovorne možnosti za pridobitev nadomestnega objekta oz. izplačilo odškodnine, samo v skrajnem primeru naj se poseže po institutu razlastitve, vendar po določbah veljavne zakonodaje, ki omogoča upravičencem ustrezno pravno varnost.

Glede zakona o obnovi so vladi pred dobrim mesecem dni predlagali številne dopolnitve in izboljšave osnutka, tudi take, ki bi zagotovile večjo preglednost in lažje izvajanje. Koalicija pa je sprejela samo en predlog SDS, in to o nadzoru porabe sredstev, ki ga bo letno izvajalo Računsko sodišče RS.

Nova obdavčitev gospodarstva
Zakon o obnovi sicer prinaša nekatere dobre rešitve, med njimi administrativne poenostavitve. Žal pa prinaša tudi novo obdavčitev gospodarstva. Vlada namerava slednjemu pobrati skoraj milijardo evrov (975 milijonov). Na to, da je ta obdavčitev napačen ukrep, so opozarjali tako v opoziciji (poleg SDS še NSi) kot v gospodarskih združenjih. Opozarjali so na obdobje negativne gospodarske rasti, na drugi strani pa je dodatna obdavčitev povsem nepotrebna zato, ker že iz obrazložitve zakona izhaja, da je sredstev za izvedbo ukrepov po tem zakonu dovolj brez dodatne obremenitve gospodarstva.

Vlada je namreč v obrazložitvi zakona navedla, da bo za ukrepe po zakonu o obnovi in razvoju potrebna dobra milijarda (natančneje 1,034 milijarde) evrov, finančne vire oz. dodatne prihodke pa ocenjuje na več kot 1,6 milijarde (natančneje 1,635 milijarde) evrov. Doslej izplačane odhodke ocenjujejo na 412 milijonov evrov.

Dodatnih virov niso zajeli
V SDS so opozorili, da v številki prihodkov niso zajeta sredstva evropskega mehanizma solidarnosti v višini 400 milijonov evrov, niti prerazporeditev kohezijskih sredstev, ki jo je v višini 800 milijonov evrov napovedal predsednik vlade Robert Golob pred štirimi meseci. Zajeta niso niti sredstva iz Načrta za okrevanje in odpornost. Brez dodatne obdavčitve gospodarstva, ki jo koalicija predvideva z novim zakonom o obnovi, bo tako na voljo več kot 2 milijardi evrov. To pa je bistveno več denarja, kot je po oceni vlade potrebnega za ukrepe obnove po novem zakonu. Odgovor na to, zakaj v vladi niso zajeli navedenih virov, pa je lahko le v tem, da so ti viri pod večjim nadzorom kot t. i. domači.

Kam bo šel denar?
O tem, kam bo šel denar, ki je glede na vladne izračune višek, je na novinarski konferenci ob koncu prejšnjega tedna pojasnjeval finančni minister Klemen Boštjančič. Zagotovil je, da ni dileme, za kaj bodo dodatni viri porabljeni. Glede ostrih kritik iz gospodarstva ter dela javnosti in politike je dejal, da se v javnosti zelo kritično govori o teh dodatnih virih, pozablja pa se na vsa izplačana sredstva iz obstoječih proračunskih virov. Doslej je država za sanacijo in pomoč po ujmi namenila skoraj 470 milijonov evrov. Pred tem je bil govor o 412 milijonih evrov, kar pomeni, da je nastala razlika, vendar ne tolikšna, da bi pokrivala več sto milijonov evrov.

Boštjančič je še dejal, da je večina nastale škode na infrastrukturi, ki se bo obnavljala iz javnih sredstev. Ocena neposredne škode je po njegovih besedah nekaj manj kot tri milijarde evrov, stroški obnove pa bodo bistveno višji. Tudi tu gre za igro številk. Spomnimo. Sprva so govorili o 500 milijonih evrov škode, nato so to povečevali in prišli skoraj do 10 milijard evrov. Danes je škode za “nekaj manj kot tri milijarde evrov”. Kdo bi jih razumel, kdo bi jim verjel? Je pa Boštjančič priznal, “da bo treba ob popoplavnih ves čas financirati tudi druge naloge države. No, zdaj smo pri tem, na kar opozarjajo poznavalci. Vlada Roberta Goloba zbira denar tudi za posamezne izbrane nevladne organizacije (z Metelkove v Ljubljani). Prvič se je tudi zgodilo, da je finančni minister javno začel pozivati k donacijam, kar je v javnosti naletelo na nelagodje.

Zakon posega na področje pomoči gospodarstvu in prebivalstvu ter na področja gradenj, kmetijstva, varstva okolja, urejanja voda in vodne infrastrukture. Definira nekatere oprostitve dajatev, ureja področje javnofinančnih prihodkov, varovanje kulturne dediščine in zagotavlja ustrezne pogoje za razvoj regij, ki so bile najbolj prizadete v tej naravni nesreči.

Predsednik SDS Janez Janša: “Vlada niti ne skriva, da pod krinko obnove dviga davke za druge namene: za financiranje nevladnih organizacij z Metelkove, milijone za RTV Slovenija, razkošno trošenje ministrstev in ministrov, odkup starih računalnikov …”

Vida Kocjan

Prispevek je bil prvotno objavljen v Demokraciji.