Včeraj je začela delovati prenovljena aplikacija Erar, ki jo je zagnala Komisija za preprečevanje korupcije (KPK). Aplikacija omogoča vpogled v porabo javnega denarja, velika novost pa je ta, da bo po novem mogoče videti tudi nakazila javnega denarja fizičnim osebam, vključno z nakazili v tujino. Razširjen nabor podatkov o porabi davkoplačevalskega denarja pa je razburil največjega trgovca z električno energijo Gen-i, ki je sprožil ustavni spor in ga nato izgubil. Kaj skrivajo? Najbolj sporno je videti gromozansko nakazilo eni sami fizični osebi.
Gen-I, kjer je nekoč dominiral predsednik vlade Robert Golob, danes pa ga vodi Maks Helbl, je na začetku leta vložil zahtevo za ustavno presojo enega od členov Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije ter predlagal zadržanje dela zakona in s tem neobjavo prenovljenega Erarja. Sporno se jim je zdelo določilo, ki predvideva, da bodo v Erarju razvidne vse transakcije, povezane z donacijami, sponzorstvi, svetovalnimi pogodbami ter avtorskimi ali intelektualnimi storitvami kot tudi transakcije, ki presegajo bruto mesečno plačo predsednice republike. Ustavno sodišče zahteve Gen-I ni sprejelo. Podjetje je trdilo, da bi objava podatkov lahko vključevala tudi plače zaposlenih, kar bi po njihovem pomenilo škodljiv poseg v konkurenčni položaj družbe. KPK pa zagotavlja, da teh podatkov ne bo objavil, saj plače zaposlenih v državnih podjetjih niso informacija javnega značaja.
Gen-I ni pojasnil, zakaj so edini proračunski uporabnik ali državna družba, ki je skušala ustaviti prenovo Erarja. V podjetju so zgolj potrdili, da so prejeli odgovor KPK, vendar ga ne želijo komentirati.
Kaj skriva Gen-I?
Časa za podrobne forenzične preiskave bo še veliko. Podatki iz Erarja kažejo, da so 28. marca 2022 še pod vodstvom trenutnega predsednika vlade Roberta Goloba kar 20 milijonov evrov izplačali “fizični osebi”, pri čemer ni jasno, katera fizična oseba je to, saj so podatki anonimni.
Vsekakor pa je nenavadno, da je bilo nakazilo za fizično osebo, ne pa za podjetje. Kako je mogoče, da je državno podjetje takšne ogromne zneske nakazalo fizični osebi, ki s podjetjem gotovo ni opravljala posla oz. nudila poslovnih storitev? Za odgovore smo prosili Gen-I.
Še vedno ne vemo, zakaj so “necenzurirani” Vukovićevi plačali 103 tisoč evrov
Skrivnostna pa bo ostala zgodba, ki se je že pred dvema letoma pojavila v javnosti, nato pa z Golobovim pogromom nad mediji poniknila.
Spomnimo, podjetje GEN-I je pod vodstvom Roberta Goloba nakazovalo denar podjetju, ki ga je ustanovila novinarka portala Necenzurirano Vesna Vuković. Podjetju, ki ga je ustanovila leta 2017 in vodila do maja 2021, ko je vodenje prevzel širši javnosti neznan Mitja Zorko, naj bi do danes GEN-I nakazal 103 tisoč evrov. Poleg tega je bilo podjetje na plačilni listi Gorenja, Adventure Investments, ki ga obvladuje Darko Martin Klarič, in družbe Brio Klemna Boštjančiča.
A tudi po novem Erarju še vedno ne bomo izvedeli, zakaj je Gen-I Vukovićevi nakazoval nikoli pojasnjeni denar. Gen-I pod vodstvom Roberta Goloba je 103 tisoč evrov vredno pogodbo s podjetjem SEE M. & C. nekdanje novinarke in nekdanje generalne sekretarke Gibanja Svoboda Vesne Vuković sklenil že leta 2019. Gen-I ob podpisu pogodb in aneksov ni bil v pretežni lasti države, zato javnost ne more izvedeti za razloge za nakazila, je za Siol pojasnila informacijska pooblaščenka.
Tudi na novem Erarju tako še vedno vidimo edino nakazilo podjetju iz leta 2022, ko je Gen-I pod postavko (othr – drugo), medtem ko nakazilo iz leta 2019 ni zavedeno.
Novi Erar prav tako ne kaže daril, ki jih je podjetje podarilo fizičnim in pravnim osebam.
Kaj pa lobiranja?
Pregled Erar kaže, da je Gen-I večkrat lobiral pri trenutni vladi, da bi ta sprejela njim všečno zakonodajo na področju obnovljivih virov energije.
Se pravi, šlo je za lobistične stike, za spremembo zakonodaje, kjer se davkoplačevalski denar pretaplja v žepe velikih korporacij, kot je Gen-I in njegove podružnice.
Jih je bilo strah, da bodo ljudje jezni zaradi visokih plač?
KPK je sicer zatrdil, da plače zaposlenih v gospodarskih družbah z državnim lastništvom dobivajo anonimizirane, a je bil Gen-I morebiti v strahu, da bi se ljudje začeli spraševati, zakaj izplačuje (v povprečju) tako bajne plače.
Za portal N1 so pojasnili, da morebitno objavo plač v podjetju ocenjujejo kot “grob in nedopusten poseg v osebnostne pravice, hkrati pa bi bili gospodarski javni subjekti, ki svojo dejavnost izvajajo na trgu in pod pogoji tržne konkurence, v takšnem primeru istočasno postavljeni v bistveno neenak in konkurenčno slabši položaj kot drugi gospodarski subjekti – njihovi tržni konkurenti. Potencialni kandidati – vrhunski strokovnjaki – se ne bodo želeli zaposliti v podjetju, kjer bo njihova plača predmet javnih objav, čeprav ne sodijo med člane poslovodnega organa. To bi neposredno oslabilo položaj takega podjetja na trgu delovne sile v primerjavi z drugimi (konkurenčnimi) gospodarskimi subjekti, ki nastopajo na istem relevantnem trgu, vendar pod drugačnimi pogoji.”
Na ta način se bo, tako Gen-I, “v tujino ali v privatni sektor ‘preselilo’ še več najbolj sposobnih Slovenk in Slovencev, ki danes prek dela v državnih podjetjih močno pripomorejo k uspehu slovenskih družb v mednarodnem okolju,” so še povedali.
Povprečna plača v Gen-I je sicer okrog štiri tisoč evrov bruto. Višja je bila le leta 2021 (okoli 6.800 evrov), zadnje leto, ko je podjetje vodil Robert Golob.
I. K.