Nekatere levičarske skupine v Evropskem parlamentu od Evropske komisije zahtevajo, naj prevzame financiranje nevladnih organizacij, seveda na račun davkoplačevalskega denarja. Zadevo je komentiral evropski poslanec Branko Grims, ki meni, da je to “popolnoma nesprejemljivo” in da je čas, da se Evropa sooči z realnim stanjem.
Evropski poslanci iz političnih strank S&D, Zeleni in Renew so na Evropsko komisijo naslovili poziv, v katerem od EK zahtevajo zvišanje finančne pomoči nevladnim organizacijam. Zamrznitev tuje pomoči s strani ameriške administracije (USAID) je pustila veliko luknjo v financiranju po vsem svetu za številne nevladne organizacije, ki zdaj iščejo nove donatorje.
“Kot ste seznanjeni, je zamrznitev programov pomoči s strani naših mednarodnih partnerjev prizadela številne organizacije, ki so morale zaustaviti aktivnosti. Če ne ukrepamo zdaj, bodo storitve pomembne za človekove pravice, demokracijo, medijsko svobodo in socialno enakost ogrožene,” so uvodoma zapisali v pismu. Kaj konkretno imajo s tem v mislih, je domnevno predvsem zlorabljanje sredstev za širjenje “woke” ideologije, kar je še nedavno izpostavil tudi evropski poslanec Grims.
Grims je zahtevo poslancev označil za absurd in pojasnil, da so nevladne organizacije ime “nevladne” dobile ravno iz razloga, ker naj se ne bi financirale iz vladnega denarja. Poudarjal, da je potrebno davkoplačevalski denar porabiti bolj koristno: “Denar davkoplačevalcev je treba uporabljati za varnost, izobraževanje, zdravstvo, dobro družinsko politiko, da bo več otrok avtohtonih evropskih narodov, in ne za nevladnike.” Grims je nedavno od EK zahteval tudi odgovore, kdo je v minulem mandatu v EU prejel sredstva USAID in s kakšnim namenom ter kako so bila porabljena.
Omenjene politične stranke so komisijo med drugim pozvale tudi k zvišanju sredstev, ki podpirajo “civilno družbo”, raziskovalno novinarstvo in promoviranje transparentnosti, kar je ironično glede na to, da sta bili predsednica EU komisije Ursula von der Leyen in Roberta Metsola v preteklih dneh v središču škandala v zvezi s financiranjem medijev.
Evropska unija je bila deležna obtožb, da je tik pred evropskimi volitvami preusmerila 132 milijonov evrov v različne medijske hiše. Ta netransparentna finančna poteza je bila izvedena preko zasebne oglaševalske agencije Havas Media France, pri čemer so zaobšli običajne postopke javnih razpisov.
Verjetno ni presenečenje, da se je Inštitut 8. marec ravno v tem času odločil za delno selitev v Bruselj. To jim domnevno omogoča vplivanje na evropske politike glede vprašanja dostopnega splava (čeprav je ta že dostopen), hkrati pa bi naj bil potencialni razlog za selitev prav iskanje novih donatorjev, po tem ko je ameriški predsednik Donald Trump financiranje nevladnikom prekinil.
Bruselj kot močan lobistični center, kjer deluje okoli 25.000 lobistov s proračunom preko treh milijard evrov, očitno ponuja tudi Inštitutu priložnost za pridobivanje sredstev in širjenje vpliva.
Financiranje NVO je bližnjica v tretji svet
Grims opozarja na morebitne posledice: “Taka Evropa ni konkurenčna, taka Evropa ne more biti globalno uspešna. Mi moramo odstraniti birokratske ovire, znižati davke vstran od zelenega prehoda in sprostiti razvojni potencial Evrope,” je poudaril Grims in dodal, da je to edini način, da bo Evropa spet varna, uspešna in ugledna. Prepričan je, da financiranje nevladnikov vodi v popolno marginalizacijo Evrope in je seveda bližnjica v tretji svet.
A. H.