Potem ko je nepričakovano zanosila, se je Prisha Mosley odločila, da bo povedala bolečo resnico o vplivih, ki jih je imela “zdravstvena tranzicija spola” na njeno nosečnost. Mosleyjeva je ena od mnogih “transpovratnic”, ki so iz prve roke izkusile posledice nehumane ideologije spola in zdaj opozarjajo na škodo družbene in medicinske “tranzicije”.
“Ne bom se umaknila. Še naprej bom govorila in pripovedovala svojo zgodbo, ker mi je mar za ranljive mlade ljudi. Nočem, da trpijo tako kot jaz,” so bile besede Prishe Mosley, ene od mnogih žrtev ideologije LGBTQ, ki za sabo pušča nepopravljive posledice. Zdravniki so jo spodbudili na medicinsko pot za “spremembo spola”, vendar to ni rešilo njenih težav, temveč je ustvarilo nove.
“Ko sem bila otrok in sem imela številne duševne težave, sem izvedela za transspolnost. Ranljivi in v stiski mi je lažno upanje vlivala psevdoznanstvena ideja, da bi lahko postala deček. Zdravniki so me spodbudili, da bi to lahko rešilo moje težave in ublažilo mojo nesrečo, zato sem šla na medicinsko pot, da bi naredila ‘prehod iz ženske v moškega’, ki je pustila ogromne telesne in čustvene brazgotine. To ni rešilo mojih težav, ampak je ustvarilo nove,” je za Fox News dejala Mosleyjeva.
“Mojih prsi ni več in tisto, kar je ostalo na njihovem mestu, je otrplo ali boleče. Nepotrebni hormoni na recept so poškodovali moj glas, mojo skeletno strukturo in moj hormonski sistem,” je priznala.
Njena zmaga nad odgovornimi je bila prelomna
Mosleyjeva je nedavno dosegla prelomno zmago v tožbi proti zdravstvenim delavcem, ki “potrjujejo spol”. Testosteron je začela jemati, ko je bila stara komaj 17 let, ko je bila stara 18 let, pa je prestala načrtovano operacijo odstranitve obeh zdravih dojk. Kmalu zatem je obžalovala te odločitve, za katere pravi, da so bile posledica dejstva, da ponudniki zdravstvenih storitev niso zdravili njenih osnovnih duševnih bolezni. Mosleyjeva pravi, da je bilo med nosečnostjo “težko znova biti eksperiment“, potem ko je nenehno trpela “brez standardne oskrbe”.
Ni vedela, ali bo lahko zanosila
“Nisem si predstavljala, da bom zanosila. Nisem si predstavljala, da bom imela otroke ali da bom želela dojiti,” je v dokumentarnem filmu dejala Prisha Mosley. “Ko se staramo in postanemo modrejši, mislim, da šele razumemo, zakaj se te stvari prodajajo samo otrokom ali ljudem, ki so neverjetno ranljivi in obupani,” je izpostavila v nadaljevanju. Mosleyjeva je svojega sina rodila 3. junija 2024.
V dokumentarni seriji Kriza identitete, katere pobudnik je bilo združenje Independent Woman’s Forum, je Mosleyjeva javno delila svojo zgodbo. Podrobno je opisala svojo tvegano nosečnost in dodatne ukrepe, ki jih je bila prisiljena sprejeti zaradi hormonske terapije in operacije, in sicer vključno z dodatnimi ultrazvoki, atrofijo nožnice, medenice in maternice, inkontinenco in hudimi bolečinami v vratu in ramenih. Prav tako je povedala, da so njene kolčne kosti premajhne, saj ni prešla pubertete, ker so ji predpisali testosteron. To pomeni, da med njenimi boki ni bilo veliko prostora za otroka, ko je ta rastel, kar je izključilo možnost naravnega poroda.
Nujno je opozarjati na hude posledice
Kelsey Bolar, direktorica oddelka za pripovedovanje zgodb pri IWF, izvršna producentka serije in prva, ki je poročala o njeni zgodbi kot del dokumentarne serije z naslovom Kriza identitete, je dejala: “Čeprav je zdaj jasno, da so zdravstvena tveganja tako imenovanega ‘zdravljenja spola’ velika in odtehta morebitne koristi.” Na žalost se je Prisha Mosley znašla v še enem medicinskem poskusu, ko je nepričakovano zanosila, potem ko je verjela, da je neplodna. Medtem ko je bila hvaležna za možnost zanositve, je njena pot materinstva zdaj prepredena s številnimi zdravstvenimi zapleti in neznankami.
Terapevti za potrditev spola so jo prepričali, da je rojena v napačnem telesu
Med drugim je Mosleyjeva v dokumentarni seriji priznala, da so jo aktivisti in terapevti prepričali, da je rojena v napačnem telesu in da je to vzrok njenih težav. “Dobesedno sem sovražila vsak vidik tega, kdo sem in kaj sem bila ter kako sem izgledala,” je dejala in dodala, da jo je še bolj zmedlo, ko jo je spolno napadel 20-letni prijateljičin prijatelj. Ker je bila zlorabljena, je še bolj zavračala svojo ženskost. Njeno odločitev je sprožilo odobravanje in veliko pozitivne pozornosti, kar jo je še dodatno spodbudilo k tej odločitvi, dejstvo pa je, kar je tudi sama spoznala, da so s tem izkoristili njeno ranljivost in hrepenenje po pozornosti. Slednje je bilo posledica njenih duševnih težav in stisk.
Dokumentarna zgodba o nosečnosti je prva, ki jo javnost sliši od osebe, ki je spremenila spol, zagotovo pa v dobi, ko vse več otrok in najstnikov, ki se identificirajo kot transspolni, vstopa v rodna leta, ne bo zadnja. S tem, ko je delila svoje visoko tvegano nosečniško potovanje, Mosleyjeva upa, da bo njena zgodba dosegla čim večje število mladostnikov in otrok ter preprečila tragedijo, ki je doletela njo.
T. B.