V zadnjem času smo priča govorjenju o visokem številu delovno aktivnih oseb. S tem se hvali predvsem predsednik vlade Robert Golob, podrobnejši pregled pa kaže, da je t. i. letošnji pospešek predvsem posledica spremenjene opredelitve delovno aktivnega prebivalstva z začetka leta 2024. Opredelitev po novem vključuje tudi v tujino napotene delavce. Ni jih malo.
Iz zadnjih objavljenih statističnih podatkov je razvidno, da je na rast skupnega števila delovno aktivnih oseb v Sloveniji vplivalo tudi večje število tujih državljanov, število slovenskih državljanov pa je bilo manjše. Delež tujih državljanov med vsemi delovno aktivnimi je bil maja že 15,8-odstoten in za 1,4-odstotno točko večji kot pred letom dni. Slednje pomeni, da je več kot vsak šesti delovno aktiven posameznik v državi tuji državljan. Največ jih je zaposlenih v gradbeništvu, in sicer kar 50 odstotkov vseh. Dobra tretjina tujih državljanov je zaposlena še v prometu in na področju skladiščenja (34 odstotkov vseh), v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih jih je 29 odstotkov.
Ob vsem tem se gradbena dejavnost po zadnjih podatkih Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) ob mesečnih nihanjih postopno znižuje. Letošnjega maja je bila za 7 odstotkov nižja kot lanskega maj. Aktivnost se je najbolj znižala pri gradnji inženirskih objektov (za desetino), padec pa so zabeležili tudi pri gradnji stavb in specializiranih gradbenih delih.
Manjši delež opravljenih gradbenih del je (med drugim) povezan z državno investicijsko dejavnostjo. Investicijski odhodki so bili v prvih petih mesecih letos sicer nominalno za 3 odstotke višji kot v primerljivem obdobju lani, vendar pa so bili odhodki države za novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije nižji za kar 24 odstotkov (skoraj četrtino).
Podatki torej ne obetajo nič dobrega, težko pričakovan gospodarski preboj države pa se čedalje bolj odmika. Tako je kljub temu, kar javnosti razlaga Robert Golob.
Vida Kocjan