Že dlje časa poročamo o aferi z OŠ Frana Albrehta, za katero je bilo pod Šarcem zapravljeno 1,5 milijona evrov, a se šola sploh še ni pričela graditi. Zdaj se je na naša poročanja, ekskluzivno za Nova24TV, odzval tudi Šarčev predhodnik na mestu župana, Tone Smolnikar, ki je razkril ozadje zgodbe; že med njegovim županovanjem naj bi prišlo do nagajanja s strani takratne poslanke Bizjak Mlakarjeve, ko je Šarec postal župan, pa naj bi moralo biti vse po njegovo. Tako so najprej opravili novo analizo, znano kot “plan 2011”, kar je dodobra razburilo javnost. Prav tako so v nasprotju s prvotnim načrtom najprej pričeli prenavljati OŠ Toma Brejca, katere učenci so v času prenove pouk obiskovali kar po župniščih in gasilskih domovih.
Na Nova24TV smo že poročali, da je v času županovanja Marjana Šarca v Kamniku iz občinskega proračuna izpuhtelo celo več kot 1,5 milijona evrov samo za 8 let projektiranja OŠ Frana Albrehta, ki se sploh še ni pričela graditi, po konservativnih ocenah pa se je vrednost celotnega projekta, brez že omenjenih stroškov projektiranja, povzpela že na kar 21 milijonov evrov, pri čemer gre glede na vrednost za enega najdražjih projektov v tej občini in eno najdražjih osnovnih šol. Kabinet predsednika vlade nam je poslal odgovore na naša vprašanja, pri čemer so odgovornost za izbiro podjetij za projektiranje šole prevalili na njegovega predhodnika, prav tako pa so vrednost projekta opravičevali s številnimi spremembami. Šarec si je v Kamniku poleg tega popolnoma podredil lokalne medije in v njih po sovjetskem vzoru uvedel cenzuro, prav tako pa so skrivanje projektne dokumentacije pred mediji in javnostjo cinično opravičevali z upoštevanjem zakonskih določil. O vsem skupaj smo kontaktirali tudi nekdanjega župana Kamnika Toneta Smolnikarja, ki je za Nova24TV ekskluzivno razkril ozadje zgodbe.
Najbolj optimalno bi bilo zgraditi novo stavbo OŠ Frana Albrehta in šele nato prenoviti in dograditi OŠ Toma Brejca
Zgodba sega v marec 2007, ko je občina Kamnik pričela s pripravljalnimi deli za izvedbo natečaja izgradnje, adaptacije in dograditve Osnovne šole Frana Albrehta in Osnovne šole Toma Brejca. OŠ Frana Albrehta, ki je bila zgrajena leta 1963, je bila namreč potresno nevarna, požarno nevarna, dotrajane naj bi bile napeljave in cevi, prav tako pa je prostorsko popolnoma neustrezna – stisko so na primer reševali s spremembo avle v učilnico in zbornico. Šola je tudi energetsko izjemno potratna. Prav tako je bila prostorsko neustrezna sosednja OŠ Toma Brejca, kjer so primanjkovale učilnice, knjižnica, večnamenski prostor in kabineti. Marca 2009 sta občina Kamnik in Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) s sklepom o zaključku javnega natečaja dodelili enakovredno 2. nagrado biroju Ravnikar Potokar d.o.o. za dograditev in adaptacijo OŠ Toma Brejca ter biroju Atelje Hočevar d.o.o. za novogradnjo OŠ Frana Albrehta. Skladno z OPPN je bilo predvideno, da se najprej zgradi novo poslopje OŠ Frana Albrehta, kamor bi se preselili tamkajšnji učenci, nato bi se začela prenova OŠ Toma Brejca, katere učenci bi v tem času pouk obiskovali v starem poslopju OŠ Frana Albrehta. Po končani prenovi OŠ Toma Brejca bi se stari objekt OŠ Frana Albrehta porušil.
Že na začetku začela nagajati Julijana Bizjak Mlakar, je bila za to nagrajena s funkcijo podžupanje?!
A kmalu zatem se je začelo z nagajanjem. 17. oktobra 2008, torej še v času vlade Janeza Janše, je občina prejela mnenje Uprave RS za zaščito in reševanje (URSZR), da glede na konkretni projekt izgradnja novih zaklonišč ni potrebna. A nato je svoj mandat nastopila vlada Boruta Pahorja, v Kamniku pa je bila kot poslanka Socialnih demokratov izvoljena tudi Julijana Bizjak Mlakar, ki naj bi bila v dobrih odnosih s takratno obrambno ministrico Ljubico Jelušič, prav tako iz SD. Že 19. maja je URSZR, ki je organ v sestavi MORS, občini naložila izgradnjo zaklonišč ali ojačitev prve plošče, kar naj bi privedlo do zamud pri projektu. Pri vsem tem naj bi imela velik vpliv Bizjak Mlakarjeva, ki je bila nato med letoma 2011 in 2014 podžupanja Kamnika. Občina je nato šele 29. oktobra na Upravno enoto Kamnik vložila dokumentacijo in vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo OŠ Frana Albrehta.
Takoj, ko je Šarec prevzel oblast, je moralo biti vse po njegovo, sicer ni bil zadovoljen
Kmalu po začetku županovanja Šarca pa se je ponovno zapletlo, kot vse kaže, ta ni bil zadovoljen, če ni bilo vse po njegovo. Iz gradiva za izredno sejo 2. marca 2011 je namreč izhajalo, da bi bilo mogoče obe šoli sanirati in prizidati, za kar bi bilo potrebno spremeniti projektno gradbeno dokumentacijo (PGD), dokument identifikacije investicijskega programa (DIIP) ter OPPN. Svetovalec za pospeševanje gospodarstva Ivan Kenda je takrat izdelavo t. i. plana 2011 opravičeval z recesijskimi časi, a prav takrat so bile gradbene storitve najcenejše in najhitreje razpoložljive. Prav tako naj bi bilo doslej saniranih 13 podobnih šol OŠ Frana Albrehta, s strani istega arhitekta. A njena kompletna prenova, vključno s statično sanacijo zaradi potresne nevarnosti, bi stala 3,5 milijona evrov, dodatno pa bi strošek prevoza otrok in nadomestnih prostorov v času prenove stal 1 milijon evrov, skupno torej vsaj 4,5 milijona evrov.
Cena projektov obeh šol ne bi smela preseči 15 milijonov evrov, zdaj se samo vrednost OŠ Frana Albrehta ocenjuje na 21 milijonov evrov!
Po drugi strani končna cena izgradnje nove stavbe za OŠ Frana Albrehta v primeru takratnega pričetka gradnje ne bi smela preseči 10 milijonov evrov, po vsej verjetnosti bi znašala približno 9 milijonov evrov, projekt prenove OŠ Toma Brejca, kot predvideno, pa bi stal 6 milijonov evrov, torej skupno približno 15 milijonov evrov. Prav tako so se pojavljali pozivi k spremembi projekta in povečanju kapacitete OŠ Frana Albrehta na 29 oddelkov, pa čeprav je od začetka šolskega leta 2006/2007 do začetka šolskega leta 2009/2010 število učencev na tej šoli padlo s 565 na 534. In ni presenečenje, da je bila glavna pobudnica tega povečanja že omenjena Bizjak Mlakarjeva. Trikrat naj bi bil spreminjan OPPN tudi zgolj zaradi spreminjanja prometnega režima oziroma urejanja morebitnega krožišča na Šolski ulici, pa čeprav bi se lahko to zgodilo kasneje.
So otroci še danes izpostavljeni požarni in potresni nevarnosti zaradi Šarčevega ega?
Da se Šarcu resnično ni mudilo z izgradnjo šole, ki bi morala biti že davno zgrajena, dokazuje tudi potek vplačil v sklad za šole. V času županovanja Smolnikarja je bilo leta 2008 vanj nakazano 1.721.497,21 evra, leta 2009 2.480.000 evrov, do novembra 2010 pa je bilo nakazano še 750,000 evrov, enak znesek pa bi po prevzemu občine s strani Šarca moral biti nakazan še v istem letu. A ni bil, 1,5-milijonski znesek je prenesel v leto 2011, v tem letu pa je bilo do konca prvega četrtletja nakazano le 300 tisoč evrov. Od leta 2008 do konca prvega četrtletja leta 2011 je bilo v sklad skupaj z obrestmi tako nakazanih 5.452.661,90 evra. A zgodba se je razpletla po znanem scenariju, občina je pričela s prenovo in dograditvijo OŠ Toma Brejca, učenci te šole pa so v tem času pouk obiskovali kar v župnišču in po gasilskih domovih, kot da bi bili v Venezueli, vse to pa je s seboj prineslo enormne stroške. In najhuje od vsega, OŠ Frana Albrehta ostaja v stari stavbi, ki ni bila prenovljena, otroci pa so zaradi Šarčevega ega še dalje izpostavljeni požarni in potresni nevarnosti zastarele socialistične strukture. Pri vsem tem je pomenljivo še to, da se je OŠ Toma Brejca, ki je bila zgrajena leta 1942, dalo prenoviti, OŠ Frana Albrehta iz leta 1963 pa je kot tipična socialistična stavba primerna le še za rušenje!
J. Ž.