Fiskalni svet je na svoji spletni strani objavil novo številko polletne publikacije Javnofinančna in makroekonomska gibanja. V nadaljevanju so ključni poudarki teh gibanj.
Javnofinančna slika Slovenije se je v letu 2022 predvsem zaradi manjšega obsega pomoči ob covidu izboljšala, a sta bila tako raven primanjkljaja sektorja država kot njegovo poslabšanje glede na leto 2019 med večjimi v EU.
Predvidena gospodarska gibanja in ukrepi ekonomske politike slabšajo izglede za letošnje leto, ko naj bi bil primanjkljaj glede na napovedi Evropske komisije v Sloveniji med višjimi v EU. Povečanje pribitkov na državne obveznice v zadnjem letu nakazuje, da bodo odločitve domače ekonomske politike v prihodnje v večji meri izpostavljene preverjanju vzdržnosti s strani tržnih udeležencev kot v času epidemije, ko sta denarna in fiskalna politika delovali usklajeno.
Primanjkljaj državnega proračuna je lani znašal -2,4 % BDP in bil skladno s pričakovanji za 1 % BDP nižji od projekcij zlasti zaradi nižje od načrtovane investicijske dejavnosti države in stroškov dela. Učinki dosedanjih dogovorov glede plač v javnem sektorju so še v okviru zmožnosti sprejetih proračunskih dokumentov, a so hkrati nekatere večje komponente v državnem proračunu za leto 2023 podcenjene. Fiskalni svet pričakuje, da bo verjetni rebalans pripravljen bolj realistično kot lani, vendar se ob tem meja najvišjih dovoljenih odhodkov ne bi smela povišati.
Visoka investicijska aktivnost je v letu 2022 kljub okrepljeni rasti prihodkov prispevala k največjemu primanjkljaju občin po letu 2010. Poraba občin je presegla zakonsko mejo, določeno z okvirom za pripravo proračunov.
Lanski najvišji primanjkljaj ZZZS doslej je bil zlasti posledica visoke rasti odhodkov za boleznine in stroške dela v javnih zavodih. Finančni načrt predvideva znižanje primanjkljaja v letošnjem letu, ki pa je vprašljivo zaradi sprejema dodatnih ukrepov, ki vanj niso vključeni.
Diskrecijski ukrepi so lanske odhodke ZPIZ za pokojnine povečali skoraj za 200 milijonov evrov, skupaj z redno uskladitvijo pa so se povečali skoraj za 0,5 milijarde evrov. Njihov delež v BDP je ob hkratnem povečanju nominalnega BDP sicer ostal na podobni ravni kot pred epidemijo. Ob tem so se povprečne pokojnine v zadnjih treh letih realno povečale, v času epidemije pa so bili izplačani tudi dodatki v višini skoraj 200 milijonov evrov.
Zagotovitev učinkovite in vzdržne javnofinančne politike je ob makroekonomskih negotovostih, predvidenih spremembah sistema ekonomskega upravljanja v EU in dolgoročnih izzivih izjemno pomembna. Iz tega vidika in ob upoštevanju dejstev, (i) da bo realna kupna moč zaposlenih v sektorju država kljub dvema krizama v zadnjih treh letih z upoštevanjem dogovorov, sprejetih v letu 2022, ohranjena; (ii) da so bili za boj proti draginji sprejeti številni drugi ukrepi, ki so jih deležni tudi javni uslužbenci; ter, (iii) da se bo po napovedi vlade v sredini letošnjega leta začela reforma plačnega sistema, pri kateri bi se morali vsi deležniki do uvedbe te reforme izogibati ukrepov, ki bi vodili v dodatno višanje stroškov dela glede zmožnosti veljavnih proračunskih dokumentov za leto 2023. Ob tem bi morala v celotnem procesu sprejemanja vseh reform ustrezen pomen imeti tudi njihov finančni učinek in z upoštevanjem razpoložljivih virov tudi ocena vpliva na srednjeročno vzdržnost javnih financ.
Domen Mezeg