Letos je norveška akademija podelila Nobelovo nagrado za ekonomijo trem ameriškim ekonomistom: Daronu Acemogluju, Simonu Johnsonu in Jamesu A. Robinsonu. O tem so poročali tudi slovenski mediji. Nekateri so celo javnost informirali, da sta dva od njih, D. Acemoglu in J. R. Robinson, profesorja na najuglednejših ameriških univerzah, prvi na MIT in drugi na Harvardu, napisala knjigo Way the Nations Fail (Zakaj nacije propadajo), ki je prevedena tudi v slovenščino in s tem dostopna naši širši javnosti. Nisem pa zasledil, da bi katerikoli medij slovensko javnost obvestil o bistvu njihovega prispevka k ekonomski znanosti, prispevka, za katerega so dobili tako visoko priznanje, kot je Nobelova nagrada. Še manj pa, da bi katerikoli od medijev odprl razpravo, ali slovenska gospodarska politika sledi njihovim dognanjem ali pa je z njimi v kontradikciji. Današnja kolumna je namenjena ravno tem vprašanjem in iskreno upam na širšo razpravo o njih.
Knjiga Acemogluja in Robinsona[1] ni prva knjiga o pomembnem političnem in ekonomskem vprašanju, zakaj so nekateri narodi bogati in drugi revni, je pa prispevek vreden Nobelove nagrade. Za zainteresirane bralce bi tukaj omenil samo dve predhodni knjigi. Prvo je napisal prof. Landes[2], prav tako profesor na Harvardu, drugo pa Richard L. Florida[3]. Bistvo znanstvene misli, ki jo razvijajo vse tri omenjene knjige, je, da mora država ustvariti ugodne pogoje za rast in tehnološki napredek gospodarstva in se ne sme vmešavati v gospodarstvo samo. Ob tem pa mora prebivalstvu zagotavljati svobodo, vključno z ekonomsko svobodo, da spodbudi njegovo kreativnost in inovativnost.
V želji, da bi svojo knjigo približala tudi ekonomsko nešolanemu bralcu, jo Acemoglu in Robinson začenjata z zgodbo o mestu Nogales, ki leži na bregovih reke Rio Grande. To prvotno pomembno in uspešno mesto na prehodu preko reke je določitev meje med Združenimi državami in Mehiko razdelila na dve polovici. Del na levem bregu Rio Grande je pripadel Združenim državam, del na desnem bregu pa Mehiki. Del na levem bregu je in še vedno uživa svobodno tržno gospodarstvo z veliko mero ekonomske svobode. ZD oziroma država Texas nadalje skrbi za vsakemu dostopen šolski in izobraževalni sistem, infrastrukturo in pravni red in vse to ob znosnih davkih. Rezultat teh pogojev ob kreativnosti in inovativnosti prebivalstva je, da se je Nogales na levem bregu Rio Grande razvil v bogato ameriško mesto z visokim življenjskim standardom prebivalstva. Pravo nasprotje tega je Nogales na desnem bregu Rio Grande. Mehika njegovemu prebivalstvu ni znala zagotoviti ekonomske svobode niti osnovnih dobrin, kot so delujoč šolski sistem in infrastruktura. Ta del Nogalesa je ostal revno oziroma postal še bolj revno mesto, ki ga obvladujejo kriminalne združbe, od katerih se ene ukvarjajo s tihotapljenjem migrantov, druge pa drog v Združene države.
Se bo naša vlada kaj naučila?
Za nas Slovence je seveda pomembno vprašanje, ali so se naši politični odločevalci, naša vlada, kaj naučili od treh Nobelovih nagrajencev, ki sem jih navedel uvodoma. Ali v svoji ekonomski politiki sledijo zamislim, ki so jim prinesle Nobelovo nagrado? Po poti katerega Nogalesa vodijo Slovenijo? Na osnovi statističnih podatkov smem ugotoviti, da smo pod prejšnjo vlado, ki jo je vodil Janez Janša, bolj sledili ameriškemu delu Nogalesa. Tako je npr. Indeks ekonomske svobode za Slovenijo pod njegovo vlado dosegel svoj maksimum, davčno breme občanov se je znižalo in napovedovali so nadaljnja zniževanja. S tem smo v grobem sledili z Nobelovo nagrado nagrajenemu konceptu.
Na žalost pa se je pod vlado Roberta Goloba gospodarski koncept obrnil v ravno nasprotno smer. Zanjo očitno koncepti, nagrajeni z Nobelovo nagrado, nimajo nobene teže. Indeks ekonomske svobode je v zadnjih dveh letih občutno padel, davki so se znatno povečali in napovedane so še nove povečave. Izgradnja infrastrukture zamuja ali je napačno zastavljena. V osnovnem šolstvu smo priča akutni krizi in uvrstitev slovenskih univerz na mednarodnih lestvicah se je ponovno poslabšala.
Naj zaključim s tem, da smiselna odločitev na prihajajočih volitvah ni Janša ali ne Janša, resnična odločitev je, kateri Nogales želimo v Sloveniji: ali želimo dvig življenjskega standarda ali njegovo upadanje. Dvig življenjskega standarda pa zagotavljajo izključno zamisli letošnjih Nobelovih nagrajencev. Res so si to nagrado zaslužili. Osebno pa upam, da bo letošnja Nobelova nagrada vplivala na odločitve slovenskih volivcev.
Prof. dr. Andrej Umek
[1] Daron Acemoglu & James A. Robinson, Way the Nations Fail, the Origins of Power, Prosperity and Poverty, Profile Books LTD, London, 2012.
[2] David S. Landes, The Wealth and Poverty of Nations, W>W Norton & Company, Inc., New York, 1999.
[3] Richard L. Florida, The Rise of the Creative Class, Basic Books, New York, 2002.