“Inovativen” pristop k zmanjševanju čakalnih dob – z omejevanjem števila kritičnih diagnostičnih preiskav

Datum:

Slovensko javno zdravstvo je, odkar je Golobova vlada začela odprto vojno proti zdravnikom, na robu kolapsa. V smrtnih vzdihljajih prihaja do vedno bolj drastičnih ukrepov, ki bodo na koncu škodovali izključno pacientom, ki v povprečju plačujejo okrog 350 evrov za zdravstvo, a na koncu ostanejo brez storitve. Kako se Ministrstvo za zdravje bori za monopol državnega zdravstva? Z omejevanjem storitev. 

Ministrstvo za zdravje načrtuje, da bo omejilo število diagnostičnih preiskav, ki jih lahko opravi en zdravstveni tim, poroča Delo. Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel bi število preiskav omejila na 3000 na tim, posledica česar bi bilo 100.000 manj preiskav z magnetno resonanco in CT, ki bi jih opravili koncesionarji. Magnetna resonanca in CT skeniranja so kritični pregledi za zgodnje odkrivanje rakavih sprememb, takrat ko so ljudje še povsem asimptomatični. Takšni pregledi so zadnje desetletje rešili na tisoče življenj, prav tako se zaradi njih ključno viša življenjska doba. A očitno vladi oz. ministrstvu ni preveč mar, če nas je tisoč več ali tisoč manj.

Ukrep, ki bo še podaljšal vrste za specialista

Videti je, da gre za “inovativen” pristop h krajšanju čakalnih vrst v zdravstvu. Manj ko bo predpisanih diagnostičnih raziskav, krajše bodo čakalne dobe, morda v upanju, da družinski zdravniki pacientov sploh ne bodo napotili na raziskave, saj jim magnetna resonanca, ki bi odkrila zgodnjega raka, ne bo nič pomagala, če so na vrsti leta 2028. V resnici bo vsako takšno omejevanje seveda podaljšalo čakalne dobe in slabšalo splošno zdravje ljudi.

Zakaj imamo čakalne vrste v zdravstvu?

Spomnimo, da je edini pravi razlog, zakaj imamo čakalne dobe v zdravstvu, ta, da ZZZS neracionalno zapravlja ogromne vsote, ki mu jih vsak mesec namenimo davkoplačevalci, in nato omejuje število posegov. Zdravniki v javni mreži bi z veseljem opravili več posegov – pa jih ne smejo, ker imajo omejene kvote. Če bo število preiskav s strani ministrstva omejeno na 3000 na en zdravniški tim, bo to le še dodatno prililo bencin na ogenj čakalnih vrst, saj bo samo ministrstvo uporabljalo enake inštrumente, s kakršnimi ZZZS podaljšuje čakalne dobe.

Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel. (Foto: STA)

Ostri odzivi

“Sploh ne preseneča, če vemo, da vodstvenemu kadru predava Nika Kovač, ministrica pa nadvse rada prisluhne prvemu zdravniku Slovenije Jenullu in njegovemu svetovalcu Kebru. Skrajšujejo čakalne dobe in naslavljajo problem absentizma,” se je odzvala predsednica poslanske skupine SDS Jelka Godec.

Vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec. (Foto: STA)

“Delate neumnosti. Mi vemo, da delate neumnosti. Vi veste, da mi vemo, da delate neumnosti. Mi vemo, da vi veste, da mi vemo, da delate neumnosti. Pa še vedno delate neumnosti,” so zapisali na spletni strani civilne iniciative Mladi Zdravniki.

Oster je bil tudi zdravnik Dušan Vlahović: “Iz tega je jasno razvidno, da procesov v zdravstvu na ministrstvu nihče ne razume. Vse, kar bodo naredili, bo to, da bodo bolnikom omejili dostop do preiskav, kar je zločinsko. Če ZZZS dvomi v upravičenost preiskave, lahko to upravičenost preveri. Omejevanje dostopa je pa bedarija.”

Primarij Dušan Vlahović (Foto: Fb)

Zdravstvena reforma, ki to ni

“Domislica” je del širše taktike Golobove vlade za popolno podržavljenje javnega zdravstva, jedro katere je zdravstvena reforma, ki to sploh ni. Spremembe gredo predvsem v smeri ostre razmejitve med javnim in zasebnim zdravstvom, kjer bi javno po novem postala sopomenka za državno, javni sektor pa sploh ne bi smel več dobivati pomoči zasebnega sektorja. Poznavalci področja pa opozarjajo, da se bodo razmere le še poslabšale, saj bo reforma zdravnike pregnala v zasebni sektor, s tem pa čakalne vrste le še podaljšala.

I. K.

Sorodno

Zadnji prispevki