Odbor za zunanjo politiko je danes razpravljal o terorističnem napadu Hamasa na Izrael. Končni izplen razprave je bil soglasno izglasovani sklep, ki obsoja napad Hamasa in obe strani poziva k spoštovanju mednarodnega prava. Razprava je bila po drugi strani precej raznolika. Predstavnica Levice Tatjana Greif je denimo zagovarjala tezo, da je Hamasovo nasilje posledica politik Izraela in da militantna organizacija ne deluje v imenu Palestincev.
To pa seveda le delno drži. Hamas je namreč poleg oboroženega terorističnega gibanja tudi politična stranka z večino v palestinskem parlamentu v Ramalli. Od 132 sedežev jih 74 pripada Hamasu. Parlament so izvolili Palestinci tako na Zahodnem bregu kot v Gazi. Politika Hamasa do Izraela je preprosta. Prvotni politični program organizacije, sprejet leta 1988, je predvideval popolno uničenje Izraela. Kasneje so nekateri vidni predstavniki organizacije dejali, da bi sprejeli rešitev, ki bi palestinsko in izraelsko ozemlje razdelil po razmejitvi iz leta 1967. Po zadnjih volitvah leta 2006 poziva k uničenju Izraela ni bilo več v njihovem uradnem programu, so pa zato ideje o uničenju judovske države propagirali njihovi politiki.
Danes je sprejeto dejstvo, da je ne glede na izjave posameznih politikov cilj Hamasa uničenje Izraela in ravno ta politika je dobila večinsko podporo na zadnjih volitvah. Te sicer niso bile organizirane od leta 2006, a javnomnenjske ankete, kot opozarja politični komentator Mitja Iršič, kažejo visoko podporo Palestincev tej organizaciji. Če bi bile volitve ponovno organizirane, bi Hamas najverjetneje ponovno zabeležil politično zmago. Jerusalem Post je tako leta 2022 poročal, da bi stranka Hamas premagala Fatah za eno odstotno točko.
Leta 2006 Palestinci teroristični Hamas izvolili. Ankete kažejo, da bi bili zopet izvoljeni. Povprečen Palestinec si je sam izbral usodo, ko je podprl pot drugega holokavsta. Izraelski zunanji minister pa je za divje živali označil Hamasove teroriste, ne vse Palestince. pic.twitter.com/dXCyonbvx3
— Mitja Irsic (@MitjaIrsic) October 11, 2023
Je pa seveda res, da je Hamas poleg tega, da je palestinska politična stranka, hkrati tudi izvajalec zunanjepolitičnih ciljev Irana, ki organizacijo organizacijsko in finančno podpira. Številni zadnjo serijo terorističnih napadov na Izrael razumejo kot poskus Irana, da zaustavi proces normalizacije diplomatskih odnosov med Savdsko Arabijo in Izraelom. Tovrsten razplet dogodkov bi namreč poslabšal geopolitični položaj Irana.
Logar: Palestinska vlada na Hamas nima vpliva
Nasprotujoče stališče je predstavil poslanec SDS Anže Logar. Jasno je izpostavil, da je v tem konfliktu žrtev Izrael, Hamas pa agresor. Izpostavil je tudi, da Izrael pravzaprav nima sogovornika za mirovna pogajanja. Palestinska vlada je namreč sestavljena iz predstavnikov gibanja Fatah, Gazo pa obvladuje Hamas, na katerega nima vpliva.
Branko Grims, prav tako iz SDS, je opozoril, da ta konflikt predstavlja resno grožnjo za eskalacijo masovnih migracij. Prav lahko bi se zgodilo, da se na pot proti Evropi ne bodo podali zgolj civilisti, temveč tudi pripadniki Hamasovih teroristov.
Precej kritik opozicije je bilo namenjenih izjavam vodje poslanske skupine Levica Mateja T. Vatovca, ki je po izbruhu nasilja predlagal sankcije na izraelsko blago, ki prihaja iz naselij, ki jih zase zahtevajo Palestinci. Vlado je tudi pozval, naj se pridruži kampanji obsodb Izraela in jo označi kot kolonialno silo, jo podvrže sankcijam in prizna Palestino kot samostojno državo, poroča RTV.
Poslanec Svobode pa se je po drugi strani zatekal v konspiratorna razmišljanja.
Očitno @strankalevica ni ostala sama pri svoji odločitvi, da se postavi na stran napadalca. Zdaj že poslanci Gibanja Svoboda v Državnem zboru resno govorijo o teoriji, da je Izrael zrežiral napad nase. Na odboru za zunanje zadeve. Zanimivo sporočilo pošiljamo v EU in @NATO. pic.twitter.com/UvQGpBPaXq
— Nejc Brence (@BrenceNejc) October 11, 2023
Ž. K.