Litijska 51: Politični spektakel

Po nekaj več kot letu dni od izvedenih hišnih preiskav v zvezi z nakupom stavbe na Litijski 51 v Ljubljani pred kamere znova stopil šef Nacionalnega preiskovalnega urada Darko Muženič. Pred dobrim letom je taisti Muženič poskrbel za medijski šov, ko je dejal, da je v aferi nakupa stavbe na Litijski 51 v Ljubljani osumljenih 13 oseb. Pri tem je tedaj izrecno povedal, da sumijo, da so osumljenci zagrešili kaznivo dejanje pri nakupu nepremičnine, ko so pripravili dokumentacijo, ki ni odražala resničnega stanja nepremičnine v naravi.

Na takratni tiskovni konferenci je Darko Muženič še nedvoumno dejal, “da so osumljenci pridobili premoženjsko korist v višini 3,4 milijona evrov”. (povezava) Muženič in preiskovalci pa v preiskavo že tedaj niso vključili podpisnice kupoprodajne pogodbe tedanje ministrice Dominike Švarc Pipan, niti njenega državnega sekretarja Igorja Šoltesa. Policijska preiskava se je tedaj in v celem letu izognila ključnih akterjev nakupa stavbe, in sicer nekdanjega glavnega tajnika stranke Socialni demokrati Klemna Žiberta, finančnega ministra Klemna Boštjančiča, njegovih dveh državnih sekretark Saše Jazbec in Gordane Pipan ter seveda enega ključnih igralcev in koordinatorjev nakupnih in finančnih aktivnosti Klemna Babnika, vodjo kabineta finančnega ministra.

Po naših informacijah so Muženič in preiskovalca Jasna Fikfak in Gregor Izda zaslišali le tiste osumljence in druge osebe, za katere so menili, da ne morejo škoditi ključnim političnim in operativnim osebam pri nakupu stavbe na Litijski 51. Še več, kot se je očitno s svojimi izjavami izdala Jasna Fikfak, so imeli na NPU celotno zgodbo oziroma politično konstrukt in potek “preiskav” zamišljen že od samega začetka. Kot smo uspeli izvedeti, je Fikfakova nekaterim preiskovancem celo razlagala, da Šoltes in Švarc Pipanova pač nista nič vedela in z nakupom nista imela nič. Preiskovalni organ, ki očitno deluje pod trdo roko vladajoče politike, se kljub medijsko objavljenim dejstvom in jasnim zakonskim vlogam, pristojnostim in odgovornostim, ki so jih pri tem poslu imeli, na vse možne načine trudi prikriti ključna dejstva nakupa in oprati imena političnih akterjev.

Še več, gre za očitno podreditev organov pregona in preiskovanja, in njihovo zlorabo za politične namene. Viri povedo, da je naslednica Švarc Pipanove, aktualna ministrica Andreja Katič, vse sile usmerila v to, da zaščiti ključne politične akterje in sproži diskreditacijo nad zaposlenimi. Kmalu po nastopu ministrske funkcije je naročila redno notranjo revizijo nakupa stavbe, kar pa je takoj po tem, ko je končno besedilo revizije prejela na svojo mizo, dejala, da revizije ni naročila, kasneje pa, da se tega ne spomni. A smo jo novinarji hitro postavili na laž. Notranjo revizorko, ki je prva opozorila na nezakonito ravnanje političnih odločevalcev, je doletel stampedo, medijski linč, odvzem pooblastil in seveda opozorilo pred redno odpovedjo delovnega razmerja.

Revizijo je opravilo podjetje, ki je hkrati opravljalo posle za Golobov GEN-I
Katičeva pa je na zahtevo Boštjančiča in predsednika vlade Roberta Goloba sprožila še eno revizijo, in sicer forenzično preiskavo. Katičeva je celoten postopek izbora zunanje revizorske hiše izvedla v pičlih treh dneh, izvajalo pa jo je podjetje Ernst&Young iz Ljubljane, ki je hkrati opravljalo posle za Golobov GEN-I. Katičeva in revizorji Ernst&Young so si revizijo zamislili kot neko tajno operacijo, saj so zaposlenim pisno opredelili celoten postopek revizije kot tajen. Še več, s tajnimi vabili so jih celo pozivali na zaslišanja na tajne lokacije. Vse to v duhu revolucionarnih let nekega preteklega režima, kar pa je glavnim akterjem afere Litijska ideološko seveda blizu.

Sledili so številni poskusi prikaza nepravilnosti pri velikosti in stanju stavbe, za kar bi naj bili prav tako odgovorni zaposleni. To se je odvijalo na način, kot da je stavba na Litijski v neki drugi galaksiji in da je za njen ogled potrebno nekaj svetlobnih let. A so tudi kasneje naročena ekspertna mnenja pokazala, da se politični akterji motijo. Očitno nezadovoljni z rezultati notranje revizije, forenzične preiskave in ekspertnih mnenj, so se Katičeva, Boštjančič in Golob celotne zgodbe lotili še z Uradom za nadzor proračuna, ki sodi neposredno pod finančnega ministra Boštjančiča. Ta je na njegovo zahtevo opravil neke vrste revizijo notranje revizije.

Ob ponedeljkovem ponovno neprepričljivem nastopu, je Muženič obelodanil, da so po letu dni preiskave ovadili štiri fizične osebe in eno pravno osebo, protipravna premoženjska korist pa da bi naj znašala 2,9 milijona evrov. Kakšno matematiko so pri tem ubrali, ni jasno, kakor tudi ni jasno, kje so se na seznamu odgovornih in osumljenih izgubili ključni akterji: Dominika Švarc Pipan, Igor Šoltes, Klemen Žibert, finančni minister Klemen Boštjančič, Saša Jazbec, Gordana Pipan, Klemen Babnik. O njihovih pisno dokazanih in javno večkrat objavljenih dogovorih in nezakonito zagotovljenem proračunskem denarju v višini 6,5 milijona evrov, kar so potrdili celo revizorji Računskega sodišča RS, Muženič na včerajšnji tiskovni konferenci ni govoril.

Tako NPU kot tožilstvo molčita o vlogi ljubljanskega župana Jankovića
Tako NPU kot tožilstvo pa sta celo leto mižala na obe očesi v primeru vloge ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Mestna občina Ljubljana je praktično čez noč prodajalcu zagotovila vse potrebne dokumente, vključno z izjavo, da se Mestna občina Ljubljana odpoveduje predkupni pravici stavbe na Litijski 51. Takšno hitro posredovanje je bilo možno le ob zahtevi vrhovnih akterjev. Je pa Muženič dejal, da sta “osumljeni osebi poskrbeli in besedilo javnega poziva za zbiranje nezavezujočih ponudb priredili, da je pogojem najbolj ustrezala prav stavba na Litijski cesti 51 v Ljubljani”. Uspeli smo preveriti in dejstva kažejo, da besedila javnega poziva za zbiranje nezavezujočih ponudb osumljeni osebi sploh nista napisali.

Hkrati pa je dejstvo, da je šlo za del postopka preverjanja stanja ponudbe na trgu poslovnih nepremičnin. Na poziv je svojo ponudbo posredovalo tudi podjetje Monetic, d.,o.,o., in sicer za stavbo Metalka. Njihova ponudba je znašala 20 milijonov evrov za prostore v praktično enakem stanju kot stavba na Litijski. Za obnovo in vse potrebne instalacije bi moralo ministrstvo nameniti še zajetna proračunska sredstva, ocenjeno na skoraj 10 milijonov evrov, skupaj bi Metalka torej stala okrog 30 milijonov. Muženič pa je pozabil izpostaviti dejstvo, kar naj bi na NPU tudi spretno zamolčali, da je prav Boštjančič, v času začasnega vodenja Ministrstva za javno upravo, to stavbo Švarc Pipanovi ponujal za prostore pravosodnega ministrstva.

Litijska je skupaj s celovito obnovo ocenjena na okrog 12 milijonov
Takrat so na Ministrstvu za javno upravo potekali pogovori s Sebastjanom Vežnaverjem za odkup te stavbe, kot omenjeno – v višini 17 milijonov evrov. Na koncu so jo praktično isti akterji kupili za 7,7 milijona. Litijska pa je skupaj s celovito obnovo ocenjena na okrog 12 milijonov, kar je bistveno manj od predhodno zahtevanih 17 milijonov in 30 milijonov za stavbo Metalke. Ostali so le še očitki o dogovarjanju uradnikov za posel, iz Muženičeve včerajšnje izjave za javnost pa je razbrati, da si torej pred dobrim letom dni 13 osumljencev le ni razdelilo famoznih 3,9 milijona evrov. Da so njihova življenja zaradi njegovih pompoznih izjav praktično uničena, danes ne briga več nikogar. Tudi o popravljanju in prirejanju podatkov, prikazovanju lažnih dejstev o stavbi s strani uradnikov, ni več govora.

Kam so se torej izgubila ta “dejstva” izpred nekaj več kot leta dni? Švarc Pipanova in Muženič, katerima se je pridružil tudi finančni minister Boštjančič, so na ves glas razlagali, da “nesporna dejstva” kažejo na organizirano hudodelsko združbo 13 oseb. Tudi tega mafijskega združenja, ki naj bi očitno bilo spretnejše od slehernega balkanskega klana, ki jih Muženič brezuspešno preganja, naj ne bi bilo. Z vsem tem so izginili tudi glavni akterji, ki so zagotovili proračunska sredstva za nakup stavbe, in izvedli več sej vlade v le nekaj dneh za izvedbo tega posla ter nenazadnje podpisali kupoprodajno pogodbo in nakazali sredstva prodajalcu.

Zadeva je v rokah režimskega tožilca Valenčiča, ki preganja tudi prvaka opozicije
Zadeva je predana na Specializirano državno tožilstvo, in to v roke režimsko obvladanega tožilca Boštjana Valenčiča, ki preganja tudi prvaka opozicije v prav tako politično spodbujeni aferi Trenta. Ministrica Katičeva je včeraj dejala, da “verjame, da je tožilstvo pri svojem delu neodvisno in da bo svoje naloge samostojno in neodvisno opravljalo tudi naprej”. S to izjavo je že nakazala kako bo tožilec deloval tudi v prihodnje, saj je pri svojem delu, ko je usmerjal predkazenski postopek, očitno spretno ubranil vse ključne politične akterje te afere. Katičeva pa je včeraj že javno zahtevala razplet zadeve, in sicer je kot politik nakazala, da mora zadeva dobiti epilog na sodišču.

Kljub temu da ima tožilec vsaj še dve drugi možnosti. Velja pa izpostaviti, da je tožilec Valenčič po besedah našega vira v svojem krogu pred nedavnim razlagal, da je glede afere Litijska pod hudim političnim pritiskom. Gre za očitno huda ozadja, ki se odvijajo po politično-pravosodnih kanalih, ki so znana predvsem iz mafijsko obvladujočih držav. Katičeva očitno ravna podobo kot pred leti njen tesni prijatelj in zaupnik Goran Klemenčič, nekdanji pravosodni minister, ki je dejal, “da bodo letele glave v sodstvu, če bo primer Bavčar zastaral”.

Sara Kovač