Litva se pripravlja na spremembo ustave, s katero bi odpravila prepoved jedrskega orožja in tujih vojaških baz. Predsednik Gitanas Nausėda je po srečanju s parlamentarnimi voditelji dejal, da obstaja skoraj soglasna podpora za umik določila, ki ga danes v litovski prestolnici označujejo za zastarelega.
Gre za člen 137 litvanske ustave, ki trenutno prepoveduje namestitev jedrskega orožja in tujih baz na litvanskem ozemlju. V ozadju pobude so predvsem varnostne razmere v regiji in želja, da bi bila Litva v okviru zveze NATO obravnavana kot polnopravna in enakovredna članica, ne pa kot ena redkih držav z lastno ustavno omejitvijo na tem področju.
Kot poudarja litovski predsednik bi bilo treba člen celotno črtati. Po besedah predsednika Litva sicer na načrtuje takojšne namestitve jedrskega orožja, želi pa si ohraniti to možnost, če se varnostne razmere poslabšajo.
Predsednik litovskega parlamenta Juozas Olekas je medtem poudaril, da Litva kot članica NATA ne želi ostati v sivem območju znotraj zavezništva. Po njegovih besedah je jedrsko odvračanje še vedno ključen element obrambne politike, zato je pomembno, da država ne ostaja edina zavezniška članica, ki v svoji ustavi ohranja prepoved jedrskega orožja. Pobuda prihaja tudi v času, ko v Litvi vse bolj poudarjajo potrebo po večji varnostni prožnosti zaradi ruske grožnje v Evropi.
V državnem zboru pričakujejo, da bo ustavna sprememba kmalu prišla na dnevni red. Pobuda sledi tudi širšemu premiku v nekaterih drugih članicah NATA, ki so podobne omejitve že odpravile.
Litva je v NATO vstopila leta 2004, podobno prepoved pa je lani že odpravila tudi Finska. V Litvi zato menijo, da gre za korak enakovrednejšega položaja znotraj zavezništva in za prilagajanje realnosti, v kateri jedrsko odvračanje dobiva vedno večjo težo.
T.P.