Slovenska kandidatka za evropsko komisarko, ki naj bi prevzela vodenje širitvenega resorja, je v središču mednarodne pozornosti. O njej je zopet pisal medij Politico, ki jo označuje za “levo usmerjeno”, predvsem pa izpostavlja njene pretekle izjave, “ki so bile v spravljivem tonu do Rusije”.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v torek napovedala, da bo Marta Kos med drugimi kandidatkami za članstvo v Evropski uniji zadolžena za prošnji za članstvo Ukrajine in Moldavije. Glede na občutljivost njene službe bodo Kosove izjave o Ukrajini zagotovo pod drobnogledom, ko bo Evropski parlament na štiriurnih zasedanjih pozneje letos obravnaval vsakega kandidata.
“Moramo biti kritični do Rusije, vendar ne smemo zapreti svojih vrat pred Rusijo. Slovenija je imela vedno dobre odnose z Rusijo, vendar smo pod vlado (premierja) Janeza Janše videli odmik od Rusije proti ZDA,” je citiral njene izjave Politico, ki pravi, da bodo ti komentarji zagotovo pritegnili veliko pozornosti v Kijevu in Kišinjevu, kjer so uradniki zaskrbljeni, da bi njihove vloge zalegle leta ali desetletja. 27-članska država EU je začela uradne pristopne pogovore z obema državama in čaka jih še veliko korakov, preden bosta lahko postali polnopravni članici – in proces je poln zapletene politike.
Kosova, ki velja za tesno zaveznico slovenskega premierja Roberta Goloba, bo naletela na notranji odpor znotraj EU, saj nekatere članice tiho nasprotujejo širitvenemu načrtu. Članek je komentiral tudi prvak SDS Janez Janša, ki je ob tem posebej poudaril: “Večinoma pravilno, @POLITICOEurope. Toda Stranka premierja Goloba, kjer je bila podpredsednica Marta Kos, ni demokratska stranka. SVOBODA je. Zelo zgovorno ime. Harašo.”
Mostly correct, @POLITICOEurope.
But Party of the PM Golob, where Marta Kos was a vice president, is not Democratic party.
It is SVOBODA. Very telling name. Harašo.What Europe’s new enlargement czar, Marta Kos, means for Ukraine – POLITICO https://t.co/j9Lz67vaxn
— Janez Janša (@JJansaSDS) September 19, 2024
Evropski parlament s 720 sedeži bo imel možnost, da Kosovo potrdi ali zavrne, potem ko bo slišal njene odgovore na to temo. Kosova bo morda tudi težko odgovarjala na vprašanja o svoji poklicni preteklosti, vključno z nedavnimi obtožbami o povezavi s tajno policijo nekdanje Jugoslavije pred več kot tremi desetletji. Zanika, da bi bila obveščevalka, a da je bila vir SDV, pričajo naslednje arhivske oznake: zap. št. 452234, dosje SDV: -0014000-05448. Kaj ti podatki pomenijo, je že večkrat razložil zgodovinar Igor Omerza: “Bila je registriran vir Udbe, to je nižja stopnja kot sodelavec, jaz oboje imenujem “konfident”. Oboji so bili zaupniki in so sodelovali z Udbo. Registrirani viri so navadno napredovali v sodelavce. Registrirani vir namreč samo poroča, medtem ko je sodelavec tudi proaktiven. Sprejema naročila, sodeluje pri opazovanjih itd.”
Kosova je za Politico domnevno “sporna” tudi zaradi ene od preteklih zaposlitev, in sicer omenja njeno delo med letoma 2013 in 2020, ko je bila veleposlanica v Nemčiji in Švici, odstopila pa je zaradi očitkov zaposlenih na veleposlaništvu zaradi neustreznega vodenja.
Tiskovni predstavnik ukrajinskega ministrstva zadeve ni komentiral
Tiskovni predstavnik ukrajinskega zunanjega ministrstva ni želel posebej komentirati Kosove in dodal, da se bo Kijev osredotočil na dejanja uradnikov in ne na njihove besede. “Vedno gledamo na to, kaj ljudje počnejo, ne na to, kaj govorijo. Seveda se odzovemo, ko pride do besed, ki so v nasprotju z našimi interesi ali nespoštljive do Ukrajine, vendar je naš primarni cilj gledati na dejanja, ne na besede,” je dejal Heorhii Tykhyi. Preden bo lahko zasedla položaj evropske komisarke, bo morala Marta Kos prestati še zaslišanje pred pristojnim odborom Evropskega parlamenta, kjer bo potrebovala najmanj dvotretjinsko podporo. Po zaslišanju vseh komisarskih kandidatov bo moral Evropski parlament celotno komisijo potrditi še na plenarnem zasedanju.
Spletni portal Politico je sicer Marto Kos uvrstil med pet kandidatov za evropske komisarje in komisarke, za katere ocenjujejo, da obstaja največja verjetnost, da na odborih Evropskega parlamenta morda ne bodo potrjeni. Od leta 2004 so namreč evroposlanci v okviru zaslišanj v sklopu vsakokratnega sestavljanja Evropske komisije zavrnili vsaj enega kandidata, skupno pa so jih kot neustrezne ocenili sedem.
A. H.