Napetosti so se na zaslišanju Marte Kos, kandidatke za novo komisarko Evropske komisije, približale vrelišču. Ko se je govorilo o sodelovanju Kosove s t. i. Udbo, so bili nekateri levi poslanci izredno nezadovoljni. Nihče pa bolj kot poslanec Gibanja Svoboda Miroslav Gregorič, čigar neverjetna reakcija vodi do logičnega vprašanja: Zakaj ravno njega govor o Udbi tako zelo moti? Arhivski dokumenti razkrivajo, da je bil Gregorič sodelavec kontraobveščevalne službe Jugoslovanske ljudske armade KOS.
Ko je poslanec SDS Žan Mahnič govoril o dosjejih Udbe, se je poslanec Miroslav Gregorič pričel živčno oglašati, dvigovati roke, mu brez dovoljenja predsednika odbora jemal besedo, zahteval postopkovno in spraševal, če smo na sodišču. Breznik mu je razložil, da bo upošteval njegov postopkovni predlog s tem, da bo pustil, da bo vsak poslanec postavljal vprašanja in dvome o kandidatki (Kosovi) s tem, da bodo dovolili demokratično razpravo.
Mahnič mu je dejal, da bo glede na reakcijo šel po seji “prečekirat”, če ni morebiti tudi on (Gregorič) na udbaškem seznamu. Takrat pa mu je Gregorič začel skoraj že groziti in ga žaliti, rekoč: “Zdaj pa pazite, kaj govorite, budala …” Nakar je Gregorič jezen odšel iz seje. Mahnič je nato dejal, da razume, da je to boleča tema, saj smo v preteklosti bili priča, da so bili na teh seznamih tisti, ki so govorili o človekovih pravicah in o tem, kako je treba spoštovati vladavino prava. Zaradi Gregoričeve reakcije na temo Udbe, se je Mahniču zdelo relevantno, da se seznam preveri tudi zanj.
Je Gregorič “Udbaš”?
Vsekakor je Gregorič eden od tistih, pri katerih Mahniču ne moremo zameriti, da ob njegovem obnašanju in izjavah v preteklosti pomisli, da je sodeloval z jugoslovanskimi varnostnimi službami.
Znan po divji rusofiliji
Gregorič je bil v času uničujočega mandata trenutne vlade praktično anonimen, skupaj z drugimi “padalci” Gibanja Svoboda, ki so prišli v DZ dvigovati roke in po dobro plačo. Je pa dvigoval obrvi s svojo divjo prorusko retoriko. Med drugim je bil sopodpisnik javnega pisma Milana Kučana (več – tukaj), prežetim s prorusko retoriko – poslancu Svobode Miroslavu Gregoriču. Spomnimo: Pismo med drugim straši pred ruskim jedrskim orožjem in neposrednim spopadom med Natom in Rusijo (ustrahovanje kot sredstvo manipulacije …). Prav tako posredno nagovarja k razoroževanju žrtev Putinove agresije. Podobno zgodbo poznamo že iz časa nastanka slovenske države, ko neodvisnost za nekatere žal ni bila “intimna opcija” … Toda Gregorič gre še dlje. Delil je celo mnenje, da je bil pokol v Buči zaigran, da ga sploh ni bilo!
Poslanec Svobode in član odborov za obrambo ter zunanje zadeve @MGregoric, ki ima dostop do nekaterih tajnih podatkov in dokumentov zveze @NATO, zanika zločine v #Bucha in širi rusko propagando.
Rusofilska politika @vladaRS uničuje vezi z zavezniki in ogroža nacionalno varnost. pic.twitter.com/gZpamzpwbf
— Nejc Brence (@BrenceNejc) June 21, 2023
Prav tako je delil lažne novice, da ukrajinski skrajneži požigajo ruske pravoslavne cerkve. Kot dokaz je objavil posnetek goreče cerkve, domnevno iz vasi Nova Poltava. Na RTV Slovenija so njegovo trditev zavrgli, rekoč, da gre za dezinformacijo. Na posnetku namreč ni cerkev v Ukrajini, ampak v vasi Jelinka na jugu Rusije. Prav tako je laž, da gre za nov posnetek, saj je star deset let. Posebej skrb vzbujajoče pa je dejstvo, da je poslanec član odborov za obrambo in zunanjo politiko z dostopom do zaupnih informacij Slovenije in zveze Nato, kar je potencialno zanimivo tudi za Moskvo. Na njegovo naklonjenost kremeljskemu režimu sicer namigujejo številne (po)objave na Twitterju. V oči bode zlasti uporaba besedne zveze “specialna operacija” namesto vojna in strašenje (povsem v kremeljskem slogu!), da bo ukrajinska uporaba Himarsov in Shadow Storm pomenila polno vključenost ZDA in Velike Britanije v konflikt.
Gregorič je glasoval tudi proti Deklaraciji o spominu na množičen poboj z lakoto – genocid v Ukrajini, ki so jo sicer predlagali poslanci vladne SD in Svobode Jani Prednik, Predrag Baković in Borut Sajovic. Proti deklaracijo so ob poslancih Levice Luke Meseca, ki so bili vsi proti, glasovali tudi trije poslanci Svobode: Martin Premk in Monika Pekoša, zraven pa je seveda bil tudi Gregorič. Pri tem se postavlja vprašanje: od kod Gregoriču tako neizmerno navdušenje nad defacto fašistično Rusijo? V Sloveniji je že pravzaprav tradicija, da so največji rusofili tudi privrženci “matere Rusije”, ki je nekakšna baza za vse slovenske aparatčike in sodelavce bivšega jugoslovanskega režima.
I. K.