Moja poklicna pot je bila tesno povezana z varnostjo, varnostnimi ocenami, varovanjem in varnostnim preverjanjem tako oseb kot objektov in območij. Osebe se varnostno preverja na več načinov v različnih obsegih glede na potrebe oziroma varnostni interes. Ta se povečuje s stopnjo tveganja na položaju, za katerega določena oseba kandidira in glede na stopnjo tajnosti, do katere bo oziroma bi imela ta oseba dostop, če bi zasedla določen položaj. Če se v postopku preverjanja ugotovijo varnostni zadržki, pristojna varnostna služba za to osebo izda negativno varnostno mnenje. To mnenje je zavezujoče za delodajalce, ki zaposlujejo na delovna mesta z varnostnim tveganjem. To pa ne velja za politične funkcionarje.
V času velikih svetovnih trenj, zaostrene polarizacije in vojnih žarišč na osnovi ideologije ozkega kroga, je še posebej pomemben odnos do varnosti. Ta odnos gradijo in zagotavljajo zanesljivi ljudje na odgovornih položajih, odraža pa se na celotni družbi. Če imenujemo funkcionarje, ki se vsega tega ne zavedajo, se počasi in vztrajno pogrezamo v družbo brez vrednot in osebnih standardov. Evropska komisija je nekakšna centralna vlada unije, čeprav ima omejene pristojnosti. Komisija ima dostop do najvišjih stopen tajnosti, ob tem pa predstavljajo unijo in s tem vse članice ter ima stike z zunanjim svetom. Ta svet nam ne želi vedno samo dobrega, ampak zastopa svoje interese. Te lahko uveljavlja (in jih!) na različne načine.
Sam lahko trenutno dostopam le do javnih virov, iz njih pa je razvidnih dovolj dejstev o Marti Kos za izdelavo varnostnega mnenja. Gospa je v času Jugoslavije nedvomno sodelovala s politično policijo, ki ji popularno rečemo Udba, čeprav se je v zadnjem obdobju v Sloveniji imenovala Služba državne varnosti (SDV). Kosova se sklicuje na to, da se je Udba v prvem letu njenega življenja preimenovala v SDV, kar naj bi dokazovalo, da z Udbo ni mogla sodelovati. Drži, ni pa navedla, da je bila SDV pravna naslednica Udbe, ki je zgolj nadaljevala njeno delo. SDV je bila torej de facto Udba.
Marta Kos je na seznamu sodelavcev SDV in ne Udbe. Ta seznam je del arhiva Republike Slovenije in je potrjen kot avtentičen, prej pa smo že ugotovili, da sta Udba in SDV v bistvu eno in isto. Tudi SDV je bila po ustanovitvi oziroma preimenovanju še naprej podrejena Udbi (Upravi državne bezbednosti – varnosti). V Beogradu je bila torej uprava vseh republiških služb. Brez kančka zadržkov lahko torej mirno zaključimo, da je Marta Kos dejansko sodelovala z Udbo.
Prav tako je Marta Kos že večkrat pokazala svoj karakter. To je karakter, ki mu ni mogoče zaupati. Govori se o njenem izvajanju mobinga nad zaposlenimi na diplomatskih predstavništvih v Švici in Nemčiji, zaradi česar je morala od tam oditi. Glede na navedeno je Marta Kos varnostno sporna za mesto evropske komisarke. Ker bo očitno to mesto vseeno dobila, je treba pri varnostni oceni upoštevati tudi dejstvo, da je takoj po brutalni agresiji Rusije na Ukrajino izrazila nekakšno podporo Rusiji. Gre za njena stališča, ki so nasprotovala obsodbi ruske agresije, ki jo je izražala takratna Janševa vlada. Kosova je imela zaradi tega pomisleke o možnosti sodelovanja z Rusijo v prihodnosti. Takratni vladi je očitala večjo naklonjenost Združenim državam Amerike, čeprav so to naši evro-atlantski zavezniki, kar Rusija ni.
Marta Kos bo torej kljub vsem pomislekom postala evropska komisarka za širitev Evropske unije, največji izziv širitve pa bo prav na vzhod, kamor spada Ukrajina, ki je trenutno še v vojni z Rusijo. Znano je, da ima Rusija eno najmočnejših obveščevalnih mrež, da deluje agresivno in ima za svoje delovanje na razpolago velika finančna sredstva. Motivi za sodelovanje s takimi službami so lahko zelo različni; razočaranje nad lastno državo (ali unijo), simpatije do Rusije, finančni interesi ipd., lahko pa gre za izsiljevanje. Obveščevalne službe, ki imajo interes za pritiske na določeno osebo, lahko zberejo občutljive podatke o njej in to osebo izsiljujejo.
Pri varnostnem preverjanju pogosto niso odločilni le dokazi, ampak je zelo relevanten že videz oziroma možnost nepredvidljivega ravnanja določene osebe. Če je nekdo že v preteklosti sodeloval z obveščevalno-varnostnimi službami, nimamo nobenega zagotovila, da tega ne bo ponovil. Še zlasti, ker ne poznamo motiva za preteklo sodelovanje.
Marta Kos se sklicuje na to, da naj bi jo v preteklosti že preverjale nemške varnostne službe, ki naj ne bi ugotovile varnostnih zadržkov. Tudi če so jo res, to ni relevantno, saj te službe niso imele dostopa do podatkov, ki so v tem času na mizi. Poleg tega je veliko vprašanje, ali so te podatke sploh iskali, ker za to ni bilo potrebe. Za takratne potrebe so morda z njo opravili le intervju, kar je ena od oblik dela, njene navedbe pa so zgolj preverili. Dodatnih dogodkov iz njene preteklosti očitno niso ugotavljali, ker niso imeli tega interesa. O tem, da so morda celo vedeli in to izkoriščali za svoje potrebe, pa na tem mestu ne bom špekuliral.
Marata Kos na podlagi znanih dejstev ne bi mogla skleniti delovnega razmerja v državni upravi
Na določenih delovnih mestih znotraj državne uprave, še zlasti v vojski, policiji, Sovi in zunanjih zadevah, je potrebno pridobiti dovoljenje za dostop do tajnih podatkov. Še zlasti za tovrstno dovoljenje najvišje stopnje se po zakonu izvedejo zahtevna preverjanja ne le osebe, ampak celo njenih zakoncev in drugih družinskih članov, za kar pa morajo pridobiti soglasja. Za potrditev zanesljivosti in integritete pa so potrebne celo verodostojne priče, ki se izjasnijo o preverjani osebi. Logično je, da na primer poslanci in drugi visoki funkcionarji ne potrebujejo izrecnega dovoljenja za dostop do tajnih podatkov, saj jih izvoli ljudstvo na splošnih volitvah, ali pa so na podlagi tega imenovani. Po zakonu so vseeno dolžni varovati tajne podatke, s katerimi so se pri svojem delu seznanili.
Ampak resna politika ima odgovornost do volivcev in do svoje vesti. Varnostno spornih oseb ne bi smela imenovati na funkcionarska mesta, kjer imajo dostop do za državo ali unijo oziroma drugo tujo partnersko državo vitalnih tajnih podatkov. Tajni podatek je definiran v zakonu o tajnih podatkih:
- člen
- tajni podatek je dejstvo ali sredstvo z delovnega področja organa, ki se nanaša na javno varnost, obrambo, zunanje zadeve ali obveščevalno in varnostno dejavnost države, ki ga je treba zaradi razlogov, določenih v tem zakonu, zavarovati pred nepoklicanimi osebami, in ki je v skladu s tem zakonom določeno in označeno za tajno;
- tajni podatek tuje države je podatek, ki ga je Republiki Sloveniji oziroma njenim organom posredovala tuja država oziroma njen organ ali mednarodna organizacija v pričakovanju, da bo ostal tajen, ter podatek, ki je rezultat sodelovanja Republike Slovenije oziroma njenih organov s tujo državo ali mednarodno organizacijo oziroma njenimi organi in za katerega se dogovori, da mora ostati tajen.
Iz vsega navedenega lahko sklepamo, da se tisti, ki so potrdili Marto Kos za komisarko, sploh ne zavedajo tveganja, ki so ga povzročili. Enako ali še manj se tega zaveda predlagateljica, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Ni znano, koliko je še tega neodgovornega početja, zato si lahko naši sovražniki manejo roke. Naj nam Bog pomaga.
Davorin Kopše