fbpx

Milan Krek: Minister za zdravje ne sliši, da so kolegi zdravniki preobremenjeni in da ne zmorejo več!

Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan. Vir: STA

Družinskih zdravnikov ni dovolj, to je znano – manjka jih vsaj tristo. Dr. Milan Krek ne verjame niti tega, da samo 130 tisoč prebivalcev nima izbranega zdravnika. Teh je po njegovem mnenju verjetno veliko več, a se o tem ne govori. Minister pa ne vidi in ne sliši, da so zdravniki v osnovnem zdravstvu preobremenjeni in da ne zmorejo več. Ponuja več denarja za tiste, ki ne zmorejo, in bi zaradi dodatnega denarja zmogli še več. “Minister je tipičen neoliberalec, ki misli, da z denarjem lahko reši vse,” ocenjuje Krek in dodaja, da je Danijel Bešič Loredan v prvi vrsti politik in očitno ne razume, da je dolgoletna neurejenost sistema zdravnike dobesedno pahnila na rob zloma njih samih in sistema. Dvesto pacientov na dan na zdravnika tudi nikakor ni mogoče sprejeti kot nov in varen normativ. 

Te dni smo večkrat pisali o tem, da v ZD Ljubljana vlada nezadovoljstvo in bojazen pred nadaljnjimi odpovedmi, ki bodo še dodatno obremenile preostali izčrpani kader. Največ tovrstnih težav so imeli v ZD Šiška, od koder je do lanskega decembra odšlo že osem zdravnikov; te dni iz enote Šiška odhaja še ena zdravnica. Več zdravnikov naj bi odšlo tudi iz fužinske enote, včeraj smo poročali še o odhodu predstojnika bežigrajske enote. Zdravniki večinoma odhajajo v druge zdravstvene domove in javne zavode, kjer so pogoji dela boljši in odnosi na kulturnejši ravni – direktorici ZDL Antoniji Poplas Susič pa je, po besedah dobro obveščenih virov, za vse to malo mar – saj ji je precej pomembnejša njena zasebna ordinacija. V ozadju tega dogajanja je prav gotovo prvi mož Ljubljane Zoran Janković, ki direktorici neomajno zaupa – še več, problem s pomanjkanjem zdravnikov v prestolnici bi reševal tako, da bi izbrisal tiste paciente, ki v Ljubljani niso stalno prijavljeni.

Da se zdravstvo v Ljubljani podira, zdravniki pa množično odhajajo zaradi izgorelosti, piše tudi dr. Milan Krek v svoji novi kolumni in ponovno opozarja, da je sistem tik pred zlomom. Pacienti pogosto niti do napotnic in zdravil ne pridejo več. “Minister za zdravje se dela, da je slep in gluh. Ne vidi in ne sliši, da so kolegi zdravniki v osnovnem zdravstvu preobremenjeni in da ne zmorejo več,” je zapisal nekdanji direktor NIJZ-ja, ki meni, da je minister Danijel Bešič Loredan tipičen neoliberalec z miselnostjo, da denar lahko reši vse. Tudi v tem primeru ponuja več denarja za tiste, ki ne zmorejo in bi zaradi dodatnega denarja zmogli še več. “Vedro je polno in tokrat tudi denar ne pomaga,” je ocenil Krek.

Foto: STA

Dr. Krek: Lep politični pamflet, ki se ne udejanja v praksi
Dejstvo je, da družinskih zdravnikov ni dovolj – manjka nam jih vsaj tristo. Ne verjamem niti tega, da samo 130 tisoč prebivalcev nima izbranega zdravnika. Teh je verjetno veliko več, a se o tem ne govori. Za politiko na področju zdravstva je najbolj odgovorno ministrstvo za zdravje, bolje rečeno aktualni minister za zdravje. A ker je to ministrstvo del vlade, je torej tudi vlada tista, ki je odgovorna za politiko na področju zdravstva, kot tudi parlament, ki sprejema zakonske predloge, ki naj bi rešili zdravstvene zadrege. “Skrbimo za razvoj kakovostnega in vsem dostopnega javnega zdravstva, ki temelji na vsestranskosti, solidarnosti in pravičnosti. Prizadevamo si za krepitev in varovanje zdravja ter preprečevanje bolezni, optimizacijo zdravstvene oskrbe, povečanje uspešnosti sistema zdravstvenega varstva in njegovo vzdržno financiranje. V središče zdravstvenega sistema postavljamo potrebe pacienta,” so na Ministrstvu za zdravje opredelili naloge ministrstva – a gre po besedah dr. Kreka zgolj za lep politični pamflet, ki se ne udejanja v praksi.

Če pogledamo na stanje v zdravstvu, ministrstvo pravzaprav ne opravlja zadovoljivo nobene od naštetih nalog, je še opozoril Krek. Minister za zdravje je po šestih mesecih vladanja konkretno odgovoren za stanje, kot ga imamo na področju zdravstva. Pol leta nove vlade je mimo in nič ne gre na boljše. Lahko bi rekli, da se stanje še slabša. Minister je v parlament vložil že drugi izredni zakon za ureditev zdravstvenega področja. “Prvi zakon je pokazal, da se tako ne dela zakonov, morali smo ga popravljati z drugim interventnim zakonom, ki ga je minister kljub temu, da je že imel slabo izkušnjo s prvim, na hitro vložil v parlament,” je pojasnil Krek in povedal, da niti en člen predloga zakona ni ostal brez pripomb. Toliko o odnosu ministra do zakonodaje.

Nič ne kaže, da bi stranka SD ukrepala v smeri svojih obljub. (Foto: socialnidemokrati.si)

Tudi v stranki SD ugotavljajo, da gre za popoln razpad sistema – kaj pa njihove obljube?
“Danijel Bešič Loredan je seveda politik, ne pozabite, on je tudi podpredsednik vlade. Obljublja, da bo nekaj težav rešila že vladna uredba, ki je začela veljati te dni. Uredba določa merila za določanje dodatka za povečan obseg dela na primarni ravni, obremenjenim ambulantam pa prinaša možnost zaposlovanja dodatnega kadra. Minister očitno ne razume več slovensko: zdravniki ne zmorejo več, vsi dodatki so brez zveze, ker jih zaradi preobremenitve ne morejo koristiti. Zdravniki so na limitu, ravno tistem, ki ga je minister hoteli dobiti s svojim “stresnim testom zdravstva”, ali pa že davno čez,” opozarja Krek. Ljubljanski Socialni demokrati pa so v izjavi o problematiki zdravstva v Ljubljani opozorili na pomanjkanje dostopa do zdravnikov, receptov in napotnic ter na preusmerjanje bolnikov k zasebnikom. Ocenjujejo, da gre za popoln razpad sistema in pristojne – torej sami sebe, saj je SD vendar vladna koalicijska stranka, mar ne?! – pozivajo k reševanju problematike. Ljubljanska podružnica SD torej ugotavlja, da stvari niso urejene tako, kot so v stranki pred volitvami obljubljali ljudem.

Šteharnik: Boljše ne bo, naredimo vsaj vse, da ne bo slabše
Zdravnica, ki dela v splošni družinski ambulanti, je Kreku zaupala, da so zavračali vse, kar so zdravniki že leta nazaj predlagali. “Ostali smo sami in sedaj sprejema minister sam predloge, ki niso pravi,” je povedala in ob tem poudarila, da je potrebna nova organizacija dela, mreža in vse, kar sodi zraven. V prihodnjih mesecih bo še manj zdravnikov. Dajejo odpoved in ostajajo pregoreli doma brez službe, drugi so v dolgotrajnih bolniških. “Raje so doma, kot da gredo vsak dan v ta pekel, kjer dobivamo znova in znova nove paciente, ko še obstoječih ne obvladujemo, in nove naloge. Stiske zdravnikov so izredno velike,” je priznala. Ker sistemske rešitve ni na vidiku, se nekateri direktorji zdravstvenih domov reševanja težav lotevajo sami. Janko Šteharnik, direktor Zdravstvenega doma Velenje, se tako odpravlja v Bosno in Hercegovino, kjer ga za razgovor čaka 50 zdravnikov. “Na lastno iniciativo, z lastnimi stroški, ker nihče drug ne zna za to poskrbeti. Sistemsko to ni rešeno. Jutri bomo imeli problem prebivališča, jutri bomo imeli problem dovoljenj, jutri bomo imeli problem jezika. Za koga jaz to delam,” se sprašuje Šteharnik in še enkrat opozarja: “Boljše ne bo, verjemite, naredimo vsaj vse, da ne bo slabše. Ne zavedate se resnosti situacije. Razmerje odhajajočih zdravnikov in prihajajočih je negativno.”

Sara Bertoncelj