Kanal poteka tudi po parceli, ki ni zajeta v gradbeno dovoljenje, lastnikom pa z ograjami zapirajo dostop do zemljišč

Datum:

Odvetnik, ki zastopa lastnike zemljišč na območju sporne gradnje povezovalnega kanala na vodovarstvenem območju, nam je povedal, da so v torek na predlog lastnikov potekale geodetske meritve meja dveh parcel. Ugotovilo se je, da približno 300 metrov zgrajenega kanala poteka po parceli, ki ni zajeta v gradbeno dovoljenje in za kar ni sklenjen noben pravni posel. Več informacij bo na voljo jutri. Medtem pa lastnikom zemljišč zapirajo dostop do zemljišč ter odstranjujejo mejnike.

“Takole so nam zaprli dostop do parcel po celotni dolžini. Mečejo ven mejnike. Geodet brez prisotnosti lastnika in zakoliči mejo. Jankovičevi varnostniki nas napadajo na zasebnih zemljiščih. Zemljo odvažajo drugam. Leta bodo potrebna, da bo zemlja spet rodovitna. Super, to je naša pravna država in naša ustavna pravica do zasebne lastnine,” je v tem tednu zapisal eden izmed lastnikov zemljišč na območju, kjer poteka gradnja povezovalnega kanala na vodovarstvenem območju. Lastnik zemljišča je tudi opozoril, da bo nastal dodaten problem, ko bodo vozili zemljo nazaj od drugod. “Velike težave bodo z razraščanjem tujerodnih rastlin, kot je npr. japonski dresnik. V zakonu o KZ jasno piše, da mora za odstranitev poskrbeti lastnik sam,” je pojasnil.

Če je kmet vključen v kak ukrep, mora izpolnjevati določene obveznosti (na primer mora kmetovati). Če se ugotovi, da obveznosti ne izpolnjuje, sledi plačilo sankcije, ki je določena za neizpolnjevanje obveznosti, razen v primeru uveljavljanja višje sile, kamor sicer sodi tudi razlastitev. Vendar pa v dotičnem primeru višja sila po vsej verjetnosti ne bi bila priznana, ker je kmet v času dolžen sam odstranjevati tujerodne rastline. Zato bi moral oškodovani kmet vložiti tožbo proti izvajalcu, so nam pojasnili nekateri poznavalci tega področja. Z vprašanji smo se obrnili tudi na Agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja.

Vodovarstvenik Kleče je največji in najpomembnejši vir pitne vode v Sloveniji, saj se iz njega napajajo gospodinjstva za več kot 300 tisoč ljudi. Okoljevarstveniki, ekologi, geologi in drugi strokovnjaki opozarjajo, da je gradnja kanalizacije čez vir pitne vode tvegana in predstavlja možnost katastrofe, če se cevi kdaj poškodujejo. Gre za projekt, ki zadeva tri občine, saj bi kanalizacijo iz Medvod in Vodice radi čez naravovarstveno območje pripeljali do čistilne naprave v Zalogu, ki je stala več kot 40 milijonov evrov in kakršne Ljubljana sama sploh ne bi potrebovala, pojasnjuje tudi nevladna organizacija Alpe-Adria-Green, ki je po odločitvi upravnega sodišča lahko stranka v postopku za pridobitev okoljevarstvenega soglasja za del kanala C0 med Črnučami in Brodom v Ljubljani.

Sara Bertoncelj

Sorodno

Zadnji prispevki

Politična analitika: Gre za njeno nesposobnost, ne za to, da je tujka

Včerajšnja interpelacija Emilije Stojmenove Duh ni postregla z njenim...

Na veliki petek se spominjamo Kristusovega trpljenja in križanja

Danes obeležujemo veliki petek, dan ko se spominjamo Jezusovega...

Danes veliko soočenje Tine Gaber in Pavla Ruparja na sodišču

"Dokazovali bomo resničnost trditev, da je imel Rupar utemeljen...