V Sloveniji pokojnino po navedbah javne RTVS prejema preko 628 tisoč ljudi, kar tretjina živi pod pragom revščine. Visoke cene položnic in hrane so številne, ki so že tako morali paziti na vsak evro, pahnili v položaj, ko dobesedno životarijo, namesto da bi po letih dela uživali v zasluženem pokoju. Tako je marsikdo prisiljen razmišljati o tem, ali bo plačal položnico ali pa hrano. Še posebej hudo je sedaj, ko so številni prejeli ceno za ogrevanje, ki znaša preko 400 evrov!
Da tako vrtoglav znesek človeka pahne v obup, najbrž ni potrebno posebej poudarjati. Konec koncev gre zgolj za enega od kopice računov, ki jih je potrebno ravno tako poravnati (voda, elektrika itd.). Ker so upokojenci prisiljeni še povrhu plačevati obvezni RTVS prispevek in pa dodatno zavarovanje, so v Inštitutu 10. marec prepričani, da se ne bi smelo upokojencev z nizkimi dohodki obremenjevati še s tem. Ko namreč ti prejmejo pokojnino v znesku nekaj čez 600 evrov, je namreč v resnici potrebno odšteti še 50 evrov. Še hujša pa je obremenitev za invalide in prejemnike kmečkih pokojnin.
Spodaj si lahko ogledate primer vrtoglavega znesek računa za ogrevanje, ki ga je Gen-I izstavil eni izmed upokojenk v Ljubljani. K tej položnici morate prišteti še druge stroške, kot so elektrika, zavarovanja, telekomunikacije, poleg tega pa mora ostati še denar za prehrano.
Koliko ljudi si sploh lahko privošči normalno življenje?
Tovrstni zneski predstavljajo veliko obremenitev že za delovno aktivno prebivalstvo (še posebej za tiste z več otroci in pa tiste z minimalnimi plačami), kaj šele za upokojence z najnižjimi pokojninami. Po podatkih ZPIZ-a najnižja pokojnina znaša 294,78 evra. Kot lahko vidimo, s takšno pokojnino niti slučajno ni mogoče plačati računa z visokim zneskom, kaj šele kupiti hrano! Iz tega razloga je še posebej hudo vdovam in vdovcem, ki so se primorani zanašati na zgolj en mizeren dohodek. Če takšnim na pomoč ne priskočijo otroci ali kdo tretji, je praktično nemogoče preživeti. Pri čemer se prevečkrat pozablja, da ima starejša populacija tudi več zdravstvenih težav, in marsikdo je tako navkljub dodatnem zavarovanju prisiljen še v doplačevanje določenih zdravil.
Nihče sicer ne trdi, da je problematika prenizkih pokojnin od včeraj, a bi se od vladajočih, ki sicer zase pravijo, da jim skrb za starejše predstavlja eno od prioritet, naredili več, dokler ne pride do reforme pokojninskega sistema, ki bi omogočil bolj dostojne pokojnine. Tako smo bili v februarju priča uskladitvi pokojnin za 5,2 odstotka, kot da ne bi šle cene živil v nebo. Če bi šlo vladajočim resnično za dobrobit upokojencev, bi lahko krivice blažili s pomočjo izrednih in rednih uskladitev pokojnin, prav tako pa bi lahko tistim z najnižjimi pokojninami po vzoru Janševe vlade dodelili dodatke, da bi s tem omogočili njihovo preživetje. Leporečenje namreč ne da hrane na mizo.
“Samo hrano v naši organizaciji prejema 18 odstotkov starejših, ki imajo nizke dohodke oziroma nizke pokojnine, ki jim ne zadoščajo za dostojno preživetje. Pokojnine so pri naših prejemnikih nizke, njihove pokojnine so obremenjene z različnimi stroški, ki izhajajo iz nekih osebnih okoliščin, ki so povezane z zdravjem. Prihajajo upokojenci, ki imajo pokojnine 300, 350 ali 400 evrov,” je za Tednik povedala Mateja Lamovšek z Rdečega križa Slovenije. Mizerne pokojnine nedvomno predstavljajo napad na dostojanstvo upokojencev, ki so celo življenje delali, sedaj pa lahko le sanjajo o tem, da bi si plačali oskrbo v domu, ko ne bodo več mogli skrbeti zase.
Ker so upokojenci z nizkimi pokojninami, kmetje in invalidi prevečkrat spregledana skupina ljudi, je prišlo do vzpostavitve ljudske iniciative Glas upokojencev, ki je z željo, da bi se položaj upokojencev izboljšal, organizirala shod, na katerem so oblastnike spomnili na obstoj upokojencev z nizkimi pokojninami in na njihov položaj, ki jim ne omogoča dostojnega življenja. Poudarjajo, da bi moralo priti do 20-odstotnega dviga pokojnin pod 1000 evrov in 15-odstotnega dviga za tiste, ki imajo pokojnine do 1500 evrov. Po njihovih besedah bi morala najnižja mesečna pokojnina znašati 750 evrov, povprečna neto pokojnina pa 75 odstotkov povprečne plače v Sloveniji. Upokojenci z nizkimi pokojninami bi morali biti oproščeni plačevanja dodatnega zavarovanja in pa obveznega dodatnega zavarovanja. 1. marca ob 15. uri se na Trgu Republike v Ljubljani obeta drugi shod, kjer bodo vnovič opozorili na krivice, ki jih doživljajo ti z najnižjimi dohodki. Še posebej si želijo, da bi jim prisluhnila premier Robert Golob in minister Luka Mesec.
“Povabili smo dr. Goloba, Mesca, Janeza Sušnika, Marijana Papeža, da razložijo, zakaj posmeh upokojenkam in upokojencem, norčevanje iz dostojanstva in pojasnijo, kako so izračunali sramotnih 5,2-odstotno povišanje pokojnin ob 11-odstotni inflaciji in po 20-odstotni podražitvi živil, 26-odstotni podražitvi plina in elektrike …,” je izpostavil pobudnik gibanja Glas upokojencev Pavel Rupar, ki pravi, da na shodu pričakujejo tudi upokojene kmetice in kmete na traktorjih. Poprosil jih je le, da naj upoštevajo prometne predpise in ne ovirajo drugih ljudi na cesti. “Ne zanima me, koga ste volili, katera stranka ste, ali ste verni ali ne, v koga verujete in od kje ste prišli. Borimo se za pokojnine, za nas! Nihče ni sam. Bodimo enotni, dovolj je bilo razdeljevanja naroda,” sporoča Rupar .
“To je generacija ljudi, ki je celo življenje delala, ki je skromno živela in je bila navajena živeti od svojega dela. Mnoge starejše je sram,” je glede upokojencev, ki iščejo pomoč na Rdečem križu med drugim dejala Mateja Lamovšek. Gre nedvomno za besede, nad katerimi bi se moral vsak zamisliti. Upokojenska problematika zadeva namreč prav vse, saj se prav nihče ne more izogniti procesu staranja!
Sara Kovač