fbpx

Razpis za pametna slovenska mesta

Foto: epa

V Uradnem listu RS in na spletni strani Ministrstva RS za javno upravo je od 12. februarja 2021 objavljen javni razpis za demonstracijske projekte vzpostavljanja pametnih mest in skupnosti “PMIS”, ki ga koordinira omenjeno ministrstvo, delno pa ga iz Sklada za regionalni razvoj financira Evropska unija.

Razpis je tudi del strategije Digitalna Slovenija 2020. Ključne informacije v zvezi z javnim razpisom sta javnosti predstavila državna sekretarka ministrstva za javno upravo Urška Ban in mag. Jurij Dolžan z Urada za informacijsko družbo Ministrstva RS za javno upravo. Poudarila sta, da so tudi digitalne rešitve lahko ključ do kakovostnejšega življenja občanov in obiskovalcev lokalnih skupnosti. Skupna višina razpisanih sredstev od leta 2021 do 2023 je 8 milijonov evrov. Na resornem ministrstvu pravijo, da je namen razpisa pospešiti uvajanje inovativnih rešitev na področju digitalizacije občin, ki bodo omogočile “boljše upravljanje, komuniciranje, proaktivno reševanje problemov, koordiniranje virov in procesov za hitro odzivanje, minimiziranje posledic nepredvidenih dogodkov in naravnih nesreč ter s tem izboljšanje javnih storitev za občane in druge uporabnike”. To naj bi dosegli z uvedbo in uporabo naprednih digitalnih tehnologij. Na ministrstvu nameravajo spodbujati tudi dolgoročna partnerstva deležnikov, s katerimi bi se izoblikovali tako imenovani ekosistemi za digitalno preoblikovanje Slovenije.

Spodbujanje digitalnih tehnologij
Pot do doseganja ciljev ministrstva bi lahko pomenil razpis PMIS, ki ponuja možnost sofinanciranja priprave, organizacije in izvedbe demonstracijskih projektov s področij upravljanja z viri in infrastrukturo, skrbi za okolje, zdravega in aktivnega življenja, mobilnosti, logistike in transporta, kulture, športa in turizma ter varnosti in zaščite. “Z javnim razpisom želimo predvsem spodbuditi razvoj, vzpostavitev, testiranje in uvajanje inovativnih digitalnih rešitev iz različnih vsebinskih področij pametnih mest in skupnosti, ki temeljijo na tehnologiji interneta stvari ter na načelih interoperabilnosti in odprtih standardih, kar pomeni poenoten način zbiranja podatkov iz projektov ter objava odprtokodnih podatkov z namenom ponovne uporabe in razvoja inovativnih rešitev,” naštevajo na ministrstvu in dodajo, da bodo prednostno podprti projekti pametnih mest in skupnosti, ki bodo poleg tehnologije interneta stvari (IoT) inovativno izkoristili in učinkovito povezali raznolike napredne tehnologije, kot so na primer podatkovna analitika velepodatkov (angl. Big Data), umetne inteligence, virtualne in obogatene resničnosti, računalništva v oblaku, tehnologija veriženja blokov, digitalni dvojčki.

Razpisni pogoj je, da so v konzorcij vključene najmanj štiri občine ne glede na velikost, morajo pa biti iz iste statistične regije. V zasavski regiji pa lahko konzorcij sestavljajo najmanj tri občine. Je pa želja ministrstva, da bi se spodbujalo oblikovanje čim večjih konzorcijev; ob tem pogoju pravijo, da lahko sodelujejo tudi občine iz drugih statističnih regij. Občine imajo torej nalogo, da prek razpisa prenesejo izboljšane inovativne storitve, tehnologijo in delovne procese v lokalno okolje uporabnika in rešujejo njihove dejanske potrebe. Višina sofinanciranja posameznega projekta je najmanj 300 tisoč evrov in največ milijon evrov brez vključenega davka na dodano vrednost, financiranje pa je 100-odstotno. Roka za oddajo vlog za dodelitev sredstev sta 23. april in 10. september 2021.

Dolgo čakanje
Kot je poudarila generalna sekretarka Skupnosti občin Slovenije (SOS) Jasmina Vidmar, občine na razpis že dolgo čakajo. “Objavo razpisa bi zelo pozdravili, saj menimo, da lokalne skupnosti potrebujejo dodatna sredstva, da lahko investirajo v razvoj in tehnološki napredek,” meni. Z odlašanjem se namreč zamujajo številne možnost za izboljšanje na najrazličnejših področjih. Po pojasnilih Vidmarjeve je SOS že prej iskala alternative načine za financiranje projektov na temo pametnih občin, med katerimi je tudi prijava 12 občin članic SOS (Ajdovščina, Črna na Koroškem, Grosuplje, Kanal ob Soči, Kočevje, Laško, Logatec, Ravne na Koroškem, Slovenske Konjice, Škofja Loka, Škofljica in Vojnik) na poziv Evropske komisije Inteligent Cities Challenge, ki je bila tudi izbrana za sodelovanje. V SOS naj bi sicer zaznavali veliko zanimanje za financiranje projektov pametnih mest in skupnosti, zato so se odločili povezati tudi s Fakulteto za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, strateško partnerstvo pa so poimenovali 4PDIH (Public Privat People Partnership Digital InovationHub). V okviru 4PDIH so pred epidemijo izvedli tudi deset regijskih delavnic, na katerih so bile prepoznane potrebe občin, izpostavljena vsebinska področja pa je, kot kaže, upoštevalo tudi ministrstvo. Kot pojasnjuje generalna sekretarka SOS, so analize pokazale, da je obstoječe stanje na področju pametnih mest izredno razdrobljeno, v različnih občinah pa obstaja nepovezan nabor aplikativnih rešitev. “Sistemi v občinah so večinoma rigidni in posamezne rešitve se samo dodajajo in ne integrirajo tako, da bi podatki koristili tudi drugim rešitvam ali bili dostopni za nadaljnjo uporabo,” poudarja. Meni, da je na tem področju še veliko potenciala za izboljšanje. Kot kažejo podatki iz regijskih delavnic, si tudi občine želijo nadgradnje kompetenc, saj je tehnološki napredek hiter in ga je težko dohajati. Nekatere občine bi rade zaposlile ljudi z digitalnimi kompetencami. “Ključni dejavnik so torej viri, kadrovski in finančni, in v tem primeru kadrovskih virov občine ne morejo zagotoviti niti s povečanimi finančnimi viri, saj se številne odločajo in vabijo medse nove sodelavce z digitalnimi kompetencami, vendar na račun neprivlačnega javno-uslužbenskega sistema neuspešno,” še poudari Jasmina Vidmar.

Maruša Opeka