Na otoku Cres divji prašiči že skoraj tri desetletja pastirjem povzročajo težave. Pobijajo ovce in jagnjeta, zdaj pa se je zgodilo tisto, česar so se vsi bali – divji prašič je napadel tudi človeka.
“Okoli 8. ure zjutraj sem na svojem ograjenem pašniku v bližini hiše, kjer z ženo rediva ovce, opazil, da so postale ovce nemirne, zaslišal pa sem tudi nemočno blejanje ovac. Vstopil sem na pašnik in opazil, da eni izmed ovac manjka jagnje.” Pastir je takoj posumil, da je na pašnik zašel divji prašič, saj pozimi pogostokrat pridejo, pravi. “Divjo svinjo sem malo za tem našel in jo skušal pregnati s pašnika, a se je zaletela v mrežo, ki ograjuje pašnik. Nato se je obrnila proti meni in se tako okrvavljena pognala in me napadla.”
“Nisem imel druge izbire, kot da se branim, zato sem zgrabil prvi kamen in ga z razdalje približno treh metrov vrgel proti divjemu prašiču, težkemu okoli šestdeset kilogramov,” pripoveduje pastir. Kamen je prašiča le oplazil, a je na srečo zagrabil drugi kamen in prašiča z njim tudi ubil. Pravi, da ga je bilo v tistem trenutku zares strah, in da ga lahko razumejo le tisti, ki so že doživeli kaj podobnega.
V želodcu poginule svinje so našli kosti in volno
Ko je prišel domov, je dogodek prijavil lovskemu društvu Orebica Cres. Da je divji prašič zares pokončal jagnje, so tudi dokazali, saj so bile v želodcu poginulega prašiča kosti in volna. Predsednik lovskega društva je dejal, da bo na prizorišče poslal lovca, ki bo za dokaz vse poslikal in posnel. “Okrog 12. ure me je poklical lovec in prigovarjal, kako sem lahko ubil prašiča, in mi grozil, da bo obvestil policijo.” Pastir je dejal, da se s tem strinja, in je tudi pričakoval, da bo policija prišla in naredila zapisnik. A to se ni zgodilo, saj je kasneje prišel drug lovec in korektno opravil pregled, pripoveduje Livio Hrelja.
Za Hrelja to ni bilo prvo bližnje srečanje z divjim prašičem. Čeprav je pašnik obdan s 120 centimetrov visoko mrežo, pričvrščeno z lesenimi količki, divji prašiči pogosto zaidejo na pašnike, ker zunaj nimajo dovolj hrane in lačni napadajo vse, na kar naletijo. Hrelja je slutil, da se kaj takega lahko ponovno zgodi, zato je 1. februarja lovskemu društvu poslal pismo, v katerem jih je seznanil s situacijo in jih prosil, naj zaščitijo njega, njegovo ženo ter njuno čredo ovac. Predlagal je, naj prek razpisa ministrstva za kmetijstvo priskrbijo električnega pastirja, a odgovora ni dobil. Hrelja je že večkrat pozval pristojne, naj rešijo težave, ki jih imajo otočani z divjimi prašiči.
Naslednji napad se lahko konča tragično
“Stanje je postalo nevzdržno, tudi od drugih pastirjev slišim, kakšno škodo jim povzročajo divji prašiči, pa kljub temu lovsko društvo ne more rešiti problema,” je zaskrbljeno dejal. Poleg tega pravi, da so naravni viri popolnoma uničeni, biotska raznovrstnost je izginila, preživijo le še divji prašiči. Zaradi izčrpanosti od lakote pa je le vprašanje, kdaj bodo zopet napadli človeka ali ga celo poškodovali. “V mojem primeru prašič ni imel sreče, v naslednjem poskusu pa bo morda uspešnejši od žrtve. Zato je to tudi apel vsem v državi, da se lotimo reševanja problematike in pustimo ta otok v stanju, kot smo ga podedovali od naših prednikov,” je še dejal Hrelja.
Sara Kovač