Slovensko dramilo

Ob 34. obletnici razglasitve in obrambe samostojne in neodvisne slovenske države nas spomin ponese v tiste težke in pogumne dni, ko smo ubranili svojo plebiscitno odločitev iz decembra 1990. Slovenski narod je z oblikovanjem svoje države dozorel v nacijo in se uvrstil med tistih približno dvesto posvečenih narodov, ki jim je bilo dano ali priborjeno to zgodovinsko dejstvo.

Tretja Janševa vlada je še posebej slovesno zaznamovala tridesetletnico slovenske države, saj je bilo leta 2021 več kot 600 dogodkov na ravni ministrstev in vladnih, državnih in drugih organov, organizacij, združenj, društev in lokalnih skupnosti. Mnogo je bilo tudi praznovanj med zamejskimi rojaki in Slovenci po svetu.

Z Uradom Vlade RS za komuniciranje smo vsakodnevno objavljali prispevke o dogajanju med 23. decembrom 1990 in 15. januarjem 1991, od plebiscita do mednarodnega priznanja. Na temelju teh prispevkov je bila skupaj z založbo Družina izdana knjiga Zmagoslavno leto 1991. Pripravili smo tudi publikacijo Stali smo in obstali ter publikacijo o znamenjih iz časa slovenske osamosvojitve. Posnetih je bilo tudi nekaj dokumentarnih filmov, še zlasti je odmevala Zdravljica režiserja Mitje Okorna, pa tudi Hrepenenje naroda, film o dr. Jožetu Pučniku, in pričevanja osamosvojiteljev. Veliko zanimanja je požel tudi projekt 30 vrhov za 30 let, ki je bil s spominskimi pohodi po vsem slovenskem ozemlju in pripadajočo knjižico svojevrsten poklon branilcem in osamosvojiteljem.

Slovenija potrebuje film o junakih osamosvajanja

Že tedaj sem opozorila na to, da smo vedno manj “ljudje knjige” in vedno bolj “ljudje gibljivih slik”, se pravi filma, televizije in posnetkov, ki nas nagovarjajo prek socialnih omrežij. Zato ob letošnjem dnevu državnosti znova izpostavljam svoje prepričanje, da je že zdavnaj dozorel čas, da Slovenci dobimo svojo filmsko sago o pomembnih junakih iz časa slovenskega osamosvajanja, pa tudi drugih prelomnih obdobij slovenske preteklosti. Cincanje in mencanje, češ da “ni denarja za take projekte”, je povsem odveč. Če se najde denar za vse mogoče (ali bolje rečeno nemogoče) projekte t. i. nevladnikov, morata biti denar in volja tudi za projekt, ki bo krepil oblikovanje slovenske nacionalne zavesti in domoljubja.

Očitek o morebitni “nemodernosti” tovrstnih projektov je deplasiran. Če se ozremo k drugim narodom, Skandinavcem ali pa sosednjim Madžarom, se lahko prepričamo, kako sijajne projekte so sposobni ustvariti. Eden od teh, nadaljevanka z naslovom Krokarjev vzpon, se je pravkar končal na Planet TV. Ob prikazu življenjske zgodbe slavnega bojevnika proti Turkom Janoša Hunjadija so se avtorji dotaknili tudi celjskih knezov, še zlasti zadnjega Ulrika Celjskega. Ta je bil vpleten v dinastične spopade, in ko se je udeležil protiturške vojne na Balkanu, naj bi ga bil v Beogradu dal ubiti prav njegov tekmec Hunjadi. To je bila voda na mlin Habsburžanov, ki so se zaradi dedne pogodbe polastili velikanskih posesti grofov Celjskih. Ob tem si človek ne more kaj, da se ne bi vprašal, kako bi tekla slovenska zgodovina, če bi grofje Celjski preživeli in na temelju svoje dinastične posesti ustvarili lastno državo. Mimogrede, podobno kot danes je bila tudi v 15. stoletju Evropa razdeljena in usodno obotavljiva v boju proti zavojevalcem z Vzhoda. Saj vemo, zgodovina se pač ponavlja, običajno v slabši različici.

Naj torej ob dnevu državnosti vsem skupaj zaželim zdrav slovenski nacionalni ponos, korajžo in upanje v boljše čase! Vsega tega nam ne bo prinesel nihče iz “velikega sveta”, nihče nam ne bo podaril ničesar, ampak moramo po Pučnikovo vzravnati svoje upognjene hrbtenice in tako kot v času osamosvajanja pokazati, da nam “gre za stvar”.

Valentin Vodnik je to že leta 1795 ubesedil v pesmi Dramilo, ko je fenomenalno orisal razvojni potencial slovenskega naroda:

dr. Andreja Valič Zver