Zveza združenj borcev za vrednote NOB (ZZB) ima v zadnjem času resne težave, saj dobiva udarce z vseh strani. Kljub vsemu pa je omenjena organizacija še vedno zelo dobro založena z davkoplačevalskim denarjem, na račun katerega širi svojo propagando.
Potem ko je borčevska zveza povečala svoj pritisk na šole, ki naj bi sodelovale pri različnih partizanskih manifestacijah, in pri tem zlorabile otroke, so se nekatere šole začele upirati tovrstnemu ponarejanju zgodovine.
Klofuta iz Bitenj …
Pred kakim mesecem dni je tako zavrelo v Krajevni skupnosti Bitnje blizu Kranja. Tamkajšnji krajani so se namreč uprli, da bi prispevali denar za vsakoletno borčevsko proslavo na Planici nad Kranjem (v spomin na padle partizane). Po sklepu sveta te krajevne skupnosti iz lanskega leta tega praznika ne praznujejo več, je takrat poročal portal časnika Dnevnik. Organizacija te slovesnosti namreč stane okoli tisoč evrov, vsako leto (27. marca) je bil to tudi krajevni praznik. Do sedaj so si stroške proslave delile tri krajevne skupnosti (Jošt, Žabnica in Bitnje), letos pa so se v KS Bitnje odločili, da omenjena krajevna skupnost na proslavi ne bo sodelovala, prav tako so na začetku leta odklonili finančno pomoč za slovesnost. Prav tako so krajevni praznik premaknili na 25. junij, saj želijo z novim datumom “preseči delitve na naše in vaše. Pravijo, da je krajevni praznik nevtralen, ločen od Cerkve in nekdanje ideologije, in bo veljal za cele Bitnje”. No, “višek predrznosti” pa je, da so krajani predlagali, naj več denarja prispeva sama borčevska zveza, češ da je to njihov praznik. Kot so dejali, naj se 1.200 evrov, kolikor jih na leto prejmejo od občine Kranj za proslave, namesto za borčevske proslave raje nameni za prireditve, kot so Direndaj, Prihod pomladi ali novoletne prireditve za najmlajše.
Zagotovo je takšen upor precejšnje presenečenje in morda začetek velikih sprememb v slovenski družbeni in politični mentaliteti, ki je na splošno povsem omrežena s partizanskim mitom. Kdo ve, morda je k temu pripomoglo tudi spoznanje, da je ZZB očitno zelo dobro založena s proračunskim denarjem, vseeno pa v “Turnškovem bunkerju” ves čas tarnajo, da je denarja premalo.
… in iz Moravč
Kmalu zatem pa je borčevske funkcionarje zadela še ena klofuta, tokrat iz Moravč. Tamkajšnji župan Milan Balažic je namreč šolarjem odsvetoval nastop na proslavi ob dnevu upora proti okupatorju v Češnjicah, ki jo pri partizanskem spomeniku že leta organizira Združenje borcev za vrednote NOB Moravče. Po poročanju portala Siol.net je Balažic izjavil, da sicer ne nasprotuje vrednotam NOB, “ampak proslavi, ki naj bi jo tokrat zlorabili za predvolilni shod stranke Socialni demokrati (SD)”, saj bo na prireditvi 26. aprila glavna govornica evropska poslanka iz vrst SD Tanja Fajon, ki se poteguje za nov poslanski mandat. No, v ozadju je seveda tudi boj s prejšnjim županom Martinom Reboljem (SD), ki je tudi predsednik moravškega združenja borcev. Slednji pravi, da je bila Fajonova izbrana zato, ker je že večkrat nastopila v Moravčah in je bila vedno zelo dobro sprejeta. Kot je za Siol pojasnila ravnateljica šole, se je za odpoved sama odločila, ker želi, da šola ostane odprt prostor za vse. “Tudi sama se bom umaknila s tovrstnih dogodkov, če bom presodila, da gre za politične obračune,” je še dejala za omenjeni portal.
Samostojnost ni njihova intimna opcija
Sicer pa je pogled na spletno stran ZZB kar zanimiv – kaže namreč na to, da bo konec aprila in skozi ves mesec maj več kot sto borčevskih prireditev, kar seveda tudi veliko stane. Večinoma so proslave posvečene dnevu upora, prazniku dela in t. i. dnevu zmage. Zanimivo pa je, da praktično nobena prireditev ni namenjena proslavljanju samostojne Slovenije, čeprav so lani ob 70-letnici ZZB njeni člani zapisali, da je ZZB pomembno pripomogla k mednarodnemu uveljavljanju samostojne Slovenije. “Hkrati so se člani slovenske ZZB dejavno vključili v proces osamosvajanja Slovenije in nato leta 1991 odločno podprli ter v okviru realnih možnosti tudi sodelovali v odporu proti agresiji.” To je seveda še ena laž. O tem, da so še v času vojne za Slovenijo nekateri borčevski odbori na Štajerskem povsem odkrito navijali za Jugoslavijo, smo pisali v Demokraciji že konec devetdesetih let, zaradi česar je tožbo proti Demokraciji (in tedanji urednici Demokracije Vidi Kocjan) vložil tedanji predsednik ZZB Ivan Dolničar. Tožbo je izgubil, saj ni mogel dokazati, da je Demokracija lagala. Že 24. junija 1991 je časnik Delo objavil odprto pismo Občinskega odbora ZZB NOV Maribor, ki je takratnemu predsedniku predsedstva Milanu Kučanu in predsedniku skupščine Francetu Bučarju poslal izraz nestrinjanja glede odcepitve Slovenije, češ da so na plebiscitu glasovali za suvereno Slovenijo, ne za odcepitev. Pomenljivo je, da je tudi kasnejši predsednik ZZB Janez Stanovnik, med letoma 1988 in 1990 predsednik republiškega predsedstva in Kučanov predhodnik, konec osemdesetih let za črnogorski časnik Pobjeda razlagal, da bi odhod Slovenije iz Jugoslavije pomenil tako rekoč samomor.
ZVVS – podružnica borčevske zveze
Zanimivo pa je, kako zgodovino pačijo tudi v Zvezi veteranov vojne za Slovenijo, ki je tako rekoč že najmanj desetletje “satelit” ZZB. Neverjetno je, da so prav aprila izdali izjavo za javnost, v kateri so zapisali: “Zveza veteranov vojne za Slovenijo kot nevladna veteranska in domoljubna organizacija civilne družbe, ki šteje preko 24 tisoč članov, vse te pojave odločno obsoja, saj se zavzemamo za strpnost, resnicoljubnost, sožitje in sodelovanje med narodi in državami ter za demokratični dialog o vseh odprtih vprašanjih in problemih sodobne družbe v zaostrenih mednarodnih razmerah. Zaskrbljeni smo tudi zaradi vse pogostejših primerov grobega potvarjanja zgodovine in zanikanja antifašističnih temeljev, na katerih je zgrajena sodobna Evropa.” O komunizmu seveda niti besedice, prav tako ne o agresorski JLA in o razorožitvi TO. No, morda pa obnašanje glavnega odbora ZVVS pojasnjuje tudi zapis, ki je bil objavljen na spletni strani te organizacije leta 1991, v katerem je veteran Franc Krnjak opisal tudi kolaboracijo z JLA na območju Ormoža: “Prebivalstvo je bilo prestrašeno, nekateri bojno nasršeni in apatični. Med njimi so bili tudi judeži, posebno v Središču, ki so hodili agresorje bodrit in jim nosit hrano in pijačo, tudi s pretvezo pomoči Rdečega križa, in kazat poti, po katerih so se nato zaganjali proti cilju. Tudi sicer je bil del prebivalstva na strani agresorjev, česar pa jim ne gre zameriti, saj so z vsem srcem dolgo živeli v sistemu, ki je temeljil na bratstvu in enotnosti in opranih možganih, drugi spet iz strahu, da se ne bi maščevali nad prebivalstvom. Kljub vsemu senca nad temi ljudmi leži še danes.” Ni kaj dodati – imperij laži ZZB se torej sesuva v prah.
Gašper Blažič