Ruski predsednik Vladimir Putin in beloruski predsednik Aleksander Lukašenko se večkrat na leto pojavita na skupnih dogodkih skupaj. Včasih na uradnih dogodkih, kot so diplomatska srečanja med državama, ali z globalnimi zavezniki. V drugih primerih sta oblečena v oblačila za prosti čas, Putin v sproščeni srajci, Lukašenko v hlačah in bombažnem jopiču ter se vozita z ladjo po Črnem morju v Sočiju. Vedno sta nasmejana, se rokujeta, sredi šale se široko nasmehneta, a fotografije varajo. Putin in Lukašenko se poznata že desetletja, v tem času pa sta se naveličala drug drugega, je za Express.co.uk pojasnil strokovnjak.
Emily Ferris iz Royal United Services Institute (RUSI) pravi, da se par “ne mara preveč”.
“Odnosi med Rusijo in Belorusijo so zelo zapleteni,” je povedala.
“Belorusija je tako finančno in politično odvisna od Rusije in Rusija oblikuje to državo Unijo [z Belorusijo], ki ima vse svoje težave, kot je poskus poenotenja davčnih in pravnih sistemov. Čeprav je Lukašenko nominalno eden od Putinovih najbližjih zaveznikov, se kot človeka ne razumeta najbolje – in ne velja za enega v Putinovem notranjem krogu ljudi, ki so samozavestni, da se jim ne bo nič zgodilo.”
V Sovjetski zvezi sta imeli Rusija in Belorusija neuravnotežen odnos. Moskva je imela velik vpliv nad Minskom in z izjemo kratkega premora v devetdesetih je danes zadeva skoraj enaka. Mnogi, kot je vojaški analitik Sean Bell, ki je govoril za Sky News, so namigovali, da Putin v Belorusiji postavlja “marionetni režim”, v katerem državo v bistvu nadzoruje od zunaj.
Gospa Ferris je dejala, da je jasno, da si Putin namerava Belorusijo “popolnoma podrediti”. Vse to lahko nekako pojasni, zakaj sta se Putin in Lukašenko vedno sovražila – vsak uporablja drugega za svoje namene.
Javni spori med Rusijo in Belorusijo
Spor med Belorusijo in Rusijo ni bil vedno zaseben. Ko je Rusija leta 2014 priključila Krim, se je Lukašenko v strahu, da bi njegova podpora Moskvi lahko povzročila sankcije Zahoda, poskušal distancirati od Putina.
Sledilo je veliko drugih zelo javnih prepirov vključno z nesoglasji glede davkov na nafto, Lukašenkovo občasno zaničevanje pomembnih gospodarskih vrhov in vsiljiv ruski veleposlanik v Belorusiji, ki je pretiraval in se poskušal vmešavati v beloruski jezik in domače zadeve. V primeru slednjega in kot znak rahle spravljivosti do Belorusije ga je Moskva odpoklicala.
Toda z leti je Lukašenko postajal vse bolj odvisen od Putina in velike gospodarske podpore Rusije. Ko so po beloruskih volitvah leta 2020 izbruhnili protesti, je Lukašenko za pomoč poklical Putina, da bi pomiril nezadovoljne Beloruse, ki so ga obtoževali prirejanja volitev in zmage na rekordnem šestem mandatu.
Lukašenko je za Ruse slepa ulica
Gustav Gressel, višji politični sodelavec pri Evropskem svetu za zunanje odnose, je za AFP povedal, da je Putin sprva razmišljal, kaj naj naredi, a je na koncu privolil v pomoč Lukašenku in ponudil posojilo voditelju v težavah.
Pojasnil je: “Rusi so prišli do zaključka, da je Lukašenko verjetno slepa ulica, vendar je za njih neprijetno, če se to počne z ulic, zato morajo to vključiti v proces, da bodo imeli nadzor nad njim. Mislim, da oni (Rusija) iščejo načine, kako zadevo obvladati in kontrolirati Lukašenka kot nekoga, ki ga je mogoče zamenjati, ne da bi Kremelj izgubljal na ugledu; ni več simbol rusko-beloruskega prijateljstva.”
Lukašenka ni sram, ko se za pomoč obrne na Putina. “Vedno zahteva nižje cene plina, veliko se prepirajo glede mlečnih izdelkov, izvoza, veliko je nesoglasij med njima in v tem odnosu je veliko napetosti,” je povedala Ferrisova.
Dejala je, da ne verjame, da so Lukašenku kdaj povedali za Putinove načrte za invazijo na Ukrajino, s čimer je namignila, kako zunaj kroga Kremlja je.
Kljub vsemu temu se zdi, da je odnos Lukašenka in Putina trden. Od začetka ukrajinske vojne sta se srečala večkrat, na srečanjih je beloruski voditelj naklonjeno govoril o svojem ruskem kolegu in ga nekoč imenoval “starejši brat”.
Rusijo je opisal tudi kot prijatelja, ki je Belorusiji “iztegnil roko” pri zagotavljanju nafte in plina po znižanih cenah, nato pa dodal: “Rusija lahko zdrži brez nas, mi pa ne moremo [zdržati] brez Rusije.”
Rusija se tega zaveda in je Belorusijo pomolzla, kolikor je vredno. V državi je namestila svoje enote, prevažala orožje in strelivo, ta mesec pa je tja postavila jedrske bombe kot opozorilo Zahodu.
Lansko leto je bil njun odnos povzet v bizarnem državniškem obisku v Moskvi, na katerem je Lukašenko sebe in Putina označil za “soagresorja” in da sta najbolj “strupena” človeka na planetu ter priznal, da se ne moreta strinjati o tem, kdo je bil “bolj strupen”.
Dejal je: “Vladimir Vladimirovič [Putin] pravi, da sem. Začenjam že razmišljati, da je … No, [smo] se odločili, da sva oba [enako strupena]. To je vse. In če kdo danes misli, da bi nas kdo razdvojil ali da bi nas prisilil narazen … nas ne bo.”
Andrej Žitnik