Slovenski veleposlanik v Rimu Tomaž Kunstelj se je s pismom obrnil na urednika L’Espressa Marca Damilana, v katerem demantira laži, s katerimi novinar Blaž Zgaga blati Slovenijo v tujini. V L’Espressu je bil namreč objavljen prevod Zgaginega članka iz hrvaškega političnega tednika Nacional, ki je sprožil precejšnjo zmedo v sosednji državi, zato bi bilo na mestu, da L’Espresso objavi tudi pismo veleposlanika. Kot v pismu pojasnjuje Kunstelj, pisanje Zgage nima nobene podlage v dejstvih in poudarja, da je slovenska vlada nedvoumno potrdila dosledno spoštovanje svobode novinarskega dela in poročanja. Spomnil je tudi, da v Sloveniji mineva 30 let, odkar smo se izvili iz primeža ene same resnice, ene same ideologije in tudi iz primeža “verbalnega delikta”!
V torek, 7. aprila so pri italijanski reviji L’Espresso objavili prevod članka novinarja Blaža Zgage, ki je bil sprva objavljen v hrvaškem političnem tedniku Nacional. Navedbe v članku Zgage ne temeljijo na dejstvih, zato se je slovenski veleposlanik v Rimu Tomaž Kunstelj na urednika L’Espressa Marca Damilana obrnil s pismom, v katerem demantira Zgagine lažne navedbe. Kunstelj pričakuje, da bo pismo objavljeno na enakem mestu, kot je bil Zgagin članek.
Prevod Zgaginega članka objavljen z bombastičnim naslovom
Izkušeni veleposlanik Kunstelj je uredniku L’Espressa Damilanu v svojem pismu uvodoma sporočil, da od leta 2015 pogosto vzame v roke njihovo cenjeno revijo, saj v njej najde številne drobce in “zrna soli”, s pomočjo katerih lahko sestavlja mozaik sodobne italijanske realnosti. “Družbene, politične, gospodarske, za zraven pa pogosto tudi še vatikanske,” pojasnjuje. Razlog tokratnega pisma pa po Kunstljevih besedah niso številni dobri, argumentirani, uravnoteženi članki njega in njegovih sodelavcev, pač pa objava prevoda članka iz hrvaške revije Nacional slovenskega avtorja Zgage z naslovom “Destra pigliatutto che buio a Lubiana”, ki so ga objavili pod bomabastičnim naslovom “La paura genera golpe.”
Članek sprožil precejšnjo zmedo v sosednji državi, zato bi bilo na mestu, da L’Espresso objavi tudi pismo veleposlanika
Članek je po Kunstljevih pojasnilih povzročil številne odzive in vprašanja na veleposlaništvo v Rimu, na generalni konzulat v Trstu pa tudi med pripadniki slovenske narodne skupnosti v Italiji, pa vse do italijanskih političnih strank: “Nekateri so na osnovi tega članka že hoteli postaviti parlamentarna vprašanja na temo ogrožene demokracije v Sloveniji, a so jih po naših pojasnilih umaknili. Zato sem vas dolžan posebej opozoriti na ta članek v vaši reviji, ki, hvala Bogu, ne odraža dejanskega stanja v Republiki Sloveniji.” Kunstelj tako pričakuje, da bodo njegovo pismo objavili na podobno uglednem mestu, kot je bil objavljen prevod članka gospoda Zgage.
Pisanje Zgage nima nobene podlage v dejstvih
“Kot veleposlanik Republike Slovenije v Italiji se v teh zahtevnih časih oglašam z zaskrbljenostjo, zaradi številnih žrtev pandemije in posebne občutljivosti vseh njihovih svojcev ter prijateljev, ki so preizkušnjo bolezni ali smrti doživeli v svojih družinah. V večini sveta smo zaradi koronavirusa omejeni v svojem gibanju ter načinu življenja, kakršnega smo poznali doslej ali pa smo zaradi posledic pandemije nadpovprečno obremenjeni kot zdravniki, medicinsko osebje, policisti, vojaki, trgovci, lekarnarji ter poštni uslužbenci,” pojasni Kunstelj v nadaljevanju in doda, da tudi od novinarjev ta čas terja veliko mero etičnosti, kot ene ključnih sestavin novinarske profesionalnosti …
Pred manj kot mesecem dni je po odstopu prejšnje vlade in v skladu s slovensko ustavo nova parlamentarna večina potrdila novo slovensko vlado, ki se je takoj po prevzemu dolžnosti lotila izziva, ki mu po obsegu, s katerim je prizadel človeštvo, v sodobni človeški zgodovini ni primerjave, razlaga Kunstelj in doda, da je bilo potrebno ukrepati hitro in učinkovito, česar ni potrebno dodatno pojasnjevati. Kot pojasnjuje, vsi ukrepi potekajo “v skladu z veljavno zakonodajo ter pristojnostmi vlade in ministrstev ter vseh struktur, ki se ukvarjajo s pandemijami in nalezljivimi boleznimi. O smiselnosti ter upravičenosti ukrepov, ki jih je uveljavila nova slovenska vlada, govorijo dejstva …”
Pandemija predstavlja poseben izziv za varnostne sile v vseh državah
“Brez dvoma, najsi gre za Italijo, Slovenijo ali katero drugo državo, soočanje s pandemijo predstavlja poseben izziv za varnostne sile v državi, mestna redarstva, policijo in tudi vojsko. To na nek način doživljam tudi sam med delom v ‘večnem mestu’, kjer sem zadnjih pet let, še zlasti pa v obdobju koronavirusa, soočen z aktivnostmi policije, karabinjerjev, mestne policije in tudi italijanske vojske, ki že več let varuje številne pomembne objekte in institucije v državi,” je zapisal. Pa se ob tem po njegovih besedah nihče ne sprašuje o militarizaciji družbe, uvajanju diktature, kaj šele “državnega udara.” “Nasprotno, ob vseh globalnih, ekonomskih, migracijskih in tudi varnostnih izzivih, ki jih je bila po letu 2015 deležna Italija, se v Rimu zaradi delovanja italijanskih varnostnih sil počutim varnega,” meni Kunstelj.
Slovenska vlada je nedvoumno potrdila dosledno spoštovanje svobode novinarskega dela in poročanja
Za demokratično in svobodno družbo je po Kunstljevih pojasnilih samo po sebi umevno, da imajo tako državljanke in državljani, ki politikom svojo oceno praviloma sporočijo na vsakokratnih parlamentarnih ali lokalnih volitvah, kot tudi novinarji, ki sicer dnevno nastavljajo zrcalo vladi in politiki nasploh, različne poglede in tudi ideološka stališča do teh vsebin. “Zato je tudi slovenska vlada pred dnevi glede dela novinarjev jasno in nedvoumno potrdila dosledno spoštovanje svobode novinarskega dela in poročanja,” je pojasnil.
Mineva 30 let, odkar smo se izvili iz primeža ene same resnice, ene same ideologije in tudi iz primeža “verbalnega delikta”
“Spoštovani gospod urednik Damilano, članek o ‘udaru’ v Sloveniji ste, ironija usode, objavili natanko tri dni pred 30. letnico prvih demokratičnih volitev v Sloveniji po II. svetovni vojni, ko je 45. letni politični in medijski monopol ene same politične stranke ter ideologije z res vsem, kar sodi v tak ustroj države, zamenjala večstrankarska demokracija, socialno tržno gospodarstvo in pluralna družba. Naj o prehojeni poti slovenske samostojnosti, uspehih in stranpoteh Slovenije na tej poti sodijo zunanji opazovalci, statistike in primerjave z drugimi državami, a če kdaj, potem smo se Slovenci ravno 8. aprila 1990, manj kot pol leta po padcu berlinskega zidu, ki je bil simbol totalitarizmov 20. stoletja, izvili iz primeža ene same resnice, ene same ideologije in tudi iz primeža ‘verbalnega delikta’,” je svoje pismo zaključil veleposlanik Kunstelj.
Rok Krajnc