Francoski predsednik Emanuel Macron je izjavil, da ne namerava odstopiti ne kot predsednik države in ne kot vodja stranke, “pa naj pride kar hoče”. S tem misli tako na rezultat nedeljskih volitev v Evropski parlament kot tudi na rezultat predčasnih volitev v francoski parlament, katerih prvi krog bo konec tega meseca, drugi pa v prvem tednu julija.
Po polomu Macronovega zavezništva – gre za zvezo več sredinskih strank, med katerimi je dominantna Macronova “Renesansa” – Macronu ni ostalo drugega, kot da razpiše predčasne volitve tudi za francoski parlament.
Macron je volitve razpisal deloma tudi v upanju, da bo strah pred Nacionalnim zborom Marine Le Pen spodbudil ostale stranke, da ga podprejo, da bi tako postal zastavonoša “boja proti skrajni desnici”.
Francoska desnica se povezuje
Po vsem sodeč se mu je namera izjalovila. Francoska levica je namreč takoj po nedeljskih volitvah sestavila svojo zvezo, ki zajema kompletno francosko levico od “zmernih socialistov” do komunistov in vse vmes, vključno s sindikati, z levičarskimi nevladnimi organizacijami in razbijaškimi pocestnimi tolpami, kot je denimo Antifa. Ter z radikalnimi islamisti! Skupine, ki so jih sestavljale levičarske pocestne tolpe in islamisti, so v preteklih dneh na ulicah že napadale domoljubne Francoze oziroma s kamenjem obmetavale njihova stanovanja in s poslopij trgale francoske trobojnice.
A Macrona to očitno moti manj kot novica, da se o sodelovanju dogovarjata tudi Nacionalni zbor in desnosredinski republikanci. Precej svojih povolilnih izjav je namenil lamentiranju in tudi “zgražanju” nad povezovanjem na desnici, medtem ko ga ulično nasilje levičarsko-islamistične sprege ni kaj bistveno zmotilo.
Seveda pa so v ozadju Marconovega jamranja nad desnim povezovanjem ankete. Le-te namreč kažejo, da bi Nacionalni zbor v primeru volitev dosegel relativno večino, z glasovi republikancev pa bi dosegli absolutno večino v novem sklicu parlamenta.
Takšen razplet Macronovega predsedniškega položaja sicer ne bi neposredno prizadel, saj je bil direktno izvoljen in njegov položaj ni odvisen od parlamentarne večine. Postal pa bi “hroma raca”, kar pomeni, da bi mu lahko nasprotniki z večino v parlamentu blokirali praktično vso delovanje.
Macron sicer zatrjuje, da niti ob takšnem razpletu volitev ne namerava odstopiti. Ankete pa kažejo, da 57 odstotkov Francozov meni, da bi po dveh zaporednih volilnih polomih bilo edino pravilno, če bi Macron podal svoj odstop.
Bogdan Sajovic