Mainstream slovenski mediji so na tematiko volitev za novega komisarja Sveta Evrope za človekove pravice, za katerega položaj se je potegoval tudi aktualni pravosodni minister Goran Klemenčič, poročali o tem, kako je Klemenčič umaknil kandidaturo za novega komisarja in pozval poslance Parlamentarne skupščine Sveta Evrope, naj ti podprejo kandidatko Dunjo Mijatović iz BiH. Pri tem pa so “pozabili” povedati, da je Klemenčič v drugem krogu glasovanja prejel le 19 glasov, za razliko od drugih dveh kandidatov, torej Mijatovićeve, ki je prejela 107 glasov, in Pierra-Yvesa Le Borgna, ki je prejel 103 glasove, kar kaže na to, da je bil njegov umik le pretveza pred spoznanjem, da nima več nobenih možnosti za zmago.
Naravnost neverjetno je, da je vlada Mira Cerarja sploh podprla kandidaturo Klemenčiča, ki bi moral že zaradi odgovornosti za ”šlamastiko” pranja denarja v NLB in uničevanja dokazov zoper ljubljanskega župana Zorana Jankovića odstopiti, saj ta dokazuje nedelovanje pravne države.
Priznal obstoj neučinkovitosti, nekakovosti in neenotnosti sodne prakse
Klemenčič je sicer javnost zavajal v zvezi z ravnanjem v KPK glede preiskovanja pranja iranskega denarja v NLB, kot predsednik KPK pa je delovanje Komisije celo označil za profesionalno in nadstandardno, kar je težko razumljivo glede na to, da je bilo ravnanje v nasprotju z veljavnim sporazumom med KPK in policijo, predaja dokumenta pa je bila opravljena na neformalni ravni. Ob interpelaciji je Klemenčič celo priznal, da v Sloveniji vlada previsoka stopnja nezaupanja v pravosodje, ki ima po njegovem mnenju sicer res težave, ki so včasih večje, včasih pa manjše. Poleg tega, da se je dotaknil tudi črkobralstva, neučinkovitosti, nekakovosti in neenotnosti sodne prakse in priznal, da državljanom težko odgovori, da pravna državna obstaja, da enakost pred zakonom ni odvisna od premoženja in da se dokazi izločajo le za nekatere.
Prejel le 19 glasov v drugem krogu – podatek, ki ga zasledite le v tujih medijih
STA sicer poroča o rezultatu ponedeljkovih volitev, na katerih nihče izmed treh kandidatov ni prejel absolutne večine, Pierre-Yves Le Borgn je namreč prejel 105 glasov, Mijatovićeva 76 glasov, Klemenčič pa 67 glasov. V drugem krogu je prišlo do velikega preobrata, saj je Klemenčič dobil le 19 glasov, Mijatovićeva 107 glasov, Pierre-Yves Le Borgn pa je prejel 103 glasove.
Očitno je majhno število prejetih glasov podatek, ki so ga slovenski mediji na vsak način želeli zamolčati, kot glavno novico pa prodajati, kako se je Klemenčič odločil za to, da odstopi, saj meni, da je napočil čas, da se za novega komisarja podpre kandidatko iz južne Evrope, ki bo hkrati predstavljala prvo evropsko komisarko SE za človekove pravice. Ob tem pa dodal, da mu je podpora slovenske vlade pri kandidaturi od samega začetka predstavljala veliko čast in priznanje strokovnemu delu, ni pa pozabil spomniti tudi na to, da žal ni bil deležen podpore domače države, kot sta to zmogli BiH in Francija. Ni kaj, očitno so poslanci Parlamentarne skupščine Sveta Evrope prepoznali, da Klemenčič ni ustrezen kandidat, ki bi se znotraj organizacije Sveta Evrope zavzemal za varstvo človekovih pravic, pravne države, demokracije, za osveščanje ljudi, spodbujanje razvoja evropske kulturne identitete in raznolikosti, iskanje skupnih rešitev za probleme, s katerimi se rešuje evropska družba (diskriminacija manjšin, nasilje, organiziran kriminal, nestrpnost itd.) in pomoč pri utrjevanju evropskih demokratičnih sistemov s podporo zakonodajnim, političnim in ustavnim reformam.
N. Ž.